Kósovel in Kosovél
Jezikovnica (225)
Letošnje leto je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto Zofke Kveder in leto Srečka Kosovela, saj mineva sto let od njune smrti. Zofki Kveder se bom posvetila naslednji mesec, saj je bila rojena 22. aprila, danes pa bom nekaj besed namenila našemu kraškemu pesniku Srečku Kosovelu, ki se je v Sežani rodil 18. marca, in to leta 1904, torej pred 122 leti. Če pozorno spremljate Radio in TV Slovenija, ste lahko zasledili, da se govori o Kosovélu, ne Kósovelu, da imamo torej Kosovélovo, ne Kósovelovo leto, čeprav sta obe obliki po svoje ustrezni. Poglejmo, zakaj je tako.
Imena in priimke naglašujemo, kot jih naglašujejo njihovi nosilci, kar je po navadi povezano s tradicijo kraja ali območja, iz katerega priimek izhaja. Oče Srečka Kosovela je bil iz Vipavske doline, kjer se ta priimek naglašuje Kosovél. Iz različnih razlogov je prišlo do premika naglasnega mesta na prvi zlog, torej Kósovel, kot smo se o Srečku Kósovelu pretežno vsi učili v šoli, čeprav ste Primorci, še posebej v Vipavski dolini, vseskozi naglaševali Kosovél. Obe naglasni mesti sta torej ustrezni, saj se marsikdo, ki se tako piše in živi v osrednjeslovenskem prostoru, identificira z naglasnim mestom na prvem zlogu, torej Kósovel.
Različno naglasno mesto pri priimkih in imenih ni nič neobičajnega, takih primerov poznamo veliko, npr. Kóvačič – Kováčič, Nóvak – Novák, Sédmak – Sedmák ali Áleš – Alèš, Mártin – Martín, Ánton – Antón.
Mogoče se boste bralke in bralci Novega glasu spomnili tudi na slovenskega pisatelja iz obdobja realizma v 19. stoletju, ki je napisal povesti Ciklamen in Agitator, to je Janko Kersník (1852–1897). Marsikje ga tudi v šolah naglašujejo napačno, namreč Kérsnik.
Pri besedni zvezi Srečko Kosovel moramo biti pozorni še na sklanjanje pesnikovega imena. Samostalnik Srečko se samo v pogovornem jeziku sklanja Srečkota, knjižno pa seveda Srečka, tudi ustrezni pridevnik je Srečkov, pogovorno je Srečkotov. Podobno je še pri drugih imenih, ki se končajo na o, npr. Marko, Marka (ne Markota); Mario, Maria (ne Mariota); Samo, Sama (ne Samota).
Kaj pa priimek Kosovel v etimološkem smislu? V Leksikonu priimkov Janeza Kebra avtor povzema po jezikoslovcu Pavletu Merkuju, da pomeni samostalnik “kosovel” pravzaprav kosca oz. tistega, ki je vodil (po starem “je vedel”) koso. Beseda nima torej nobene zveze s ptico, ki se imenuje kos, temveč s koso, orodjem za košnjo trave. Poznamo tudi pisno različico priimka Kosovel, to je Kosovelj, na Krasu pa je tudi kraj, ki se imenuje Kosovelje in izredno zgledno skrbi za svojo dediščino, je blizu Dutovelj oz. Pliskovice, kjer je Srečko Kosovel preživel otroška leta, preden so se preselili v Tomaj. Mesec marec, prvi pomladanski mesec, kar kliče k obisku teh krajev. Vabljeni!
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
