Koronavirus pospešuje prehod v inovacijsko družbo

Piše: Mch

44. spletni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja

Pojav koronske krize je izpostavil, v kolikšni meri so v gospodarstvu pomembne inovacije, ta čas in bližnjo prihodnost pa označuje pospešen prehod v inovacijsko družbo, na katero se je treba pripraviti. Tako so med drugim poudarili na 44. občnem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ), ki je v ponedeljek, 9. novembra, potekal preko spleta. Na srečanju je vodstvo stanovske organizacije opravilo obračun lani izvedenega dela in obenem razmišljalo o možnostih razvoja gospodarskih dejavnosti po epidemiji v severnojadranskem prostoru.

V svojem poročilu je predsednik SDGZ Robert Frandolič poudaril, da so se včlanjena podjetja spomladi ustrezno odzvala na zdravstveno-gospodarsko krizo. Uspešno so se spopadla z novonastalimi izzivi. Kar nekaj članov se je odločilo za uporabo novega portala za spletno prodajo (www.oddoma.it ), vendar za to je vodstvo resnici na ljubo pričakovalo večje zanimanje. Da predstavlja splet v naših krajih še vedno prej oviro kot priložnost, potrjuje med drugim podatek, da je občnemu zboru po spletu sledilo malo včlanjenih podjetij.

SDGZ kapilarno zagotavlja članstvu razvejen sistem storitev, ki niso vedno deležne zadovoljive pozornosti. Združenje je tudi sklenilo dogovora s kliniko Salus in zavarovalnico Unipol, ki članom omogočata ugodne storitve. Frandolič se je zaustavili tudi pri težavah članstva (predvsem na Goriškem) in pomenu kadrovanja mladih. Z obvladovanjem dveh jezikov, dveh zakonskih sistemov in družbenih stvarnosti opravlja SDGZ s svojim delom nezamenljivo posredniško in povezovalno vlogo med Slovenijo in Deželo FJK.

Na srečanju je obračun delovanja posameznih sekcij podal Borut Sardoč. V prisilnem sobivanju s covidom-19 sta se precej hitro in primerno “znašli” sekcija gostinstva in trgovine na drobno, ki sta na krizo odreagirali, a tudi druge. Poročilo nadzornega odbora je podal Aleksander Rustja, direktor SDGZ Andrej Šik pa se je zaustavil pri “številkah”: poslovni dobiček združenja je lani znašal nekaj več kot 40 tisoč evrov. Združenje je tudi nosilni partner raznih evropskih projektov (turizem, promocija ozemlja, inovativnost, storitve čezmejnega dela), v katere sta vpeti krovni organizaciji naše manjšine.

Z vidika prikaza razvojnih perspektiv širšega severnojadranskega prostora sta srečanje obogatila Boris Antolič (Gospodarski urad v Milanu Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu) in Jurij Giacomelli (Italijansko slovenski forum). Tri četrtine slovenskega izvoza, ki je namenjen v Italijo, prihaja v Lombardijo, Veneto, Emilio-Romagno in FJK; iz teh gre tudi glavnina italijanskega izvoza v Slovenijo. Ljubljana bi rada pritegnila več tujih vlagateljev, v prvi vrsti visoko tehnoloških podjetij in obratov, ki proizvajajo izdelke z veliko dodano vrednostjo. Med tujimi investitorji zaseda Italija v Sloveniji peto mesto.

Giacomelli se je spraševal, zakaj slovensko tržišče ni za italijanska podjetja dovolj zanimivo. Tudi zelo malo članov SDGZ je dejavnih v Sloveniji. Čeprav je razmislek o razvojnih možnostih zdravstveno-ekonomske krize ta čas težaven, je pravzaprav nujen: na koronsko krizo velja po njegovem gledati kot na priložnost.

“Koronska kriza bo spremenila naša življenja, prioritete družb in makroekonomska izhodišča držav. Sledila bo nova ureditev sveta, ki bo temeljila na novih globalnih in lokalnih priložnostih. Večji poudarek bomo verjetno po novem dali samooskrbi, trajnostnemu razvoju in spoštovanju okolja. Iz tolikšne dinamike izhajajo priložnosti”.

Slovenija, je dodal Giacomelli, ima pred sabo dva izziva, s katerima se mora soočati: povečati delovno storilnost (avstrijska je v povprečju 43 % večja od slovenske) in izvesti prehod v inovacijsko družbo. Iz zaposlitvenih in strateških razlogov (dostop do drugih večjih trgov) se po njegovem splača izvajati naložbe v Sloveniji, kjer manjkajo zasebni investitorji.

Zamejski podjetniki so predavatelja opozorili, da je strošek za delo v matici vse bližji italijanskemu, kar vodi k temu, da se podjetja ne odločajo več za selitev dejavnosti čez mejo. Med problemi, ki ovirajo slovensko gospodarstvo, je predavatelj omenil krajevno gospodarstvo “pod izrazitim pritiskom” in nezadostno učinkovit ter slabo organiziran javni sektor, ki zavira konkurenčnost raznih dejavnosti.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme