Končno se je uresničil že pred tridesetimi leti zasnovan načrt amfiteatra SNG Nova Gorica

Tudi nebo je želelo blagosloviti nov, izredno pomemben prostor za raznolike prireditve, ki bodo pod milim nebom plemenitile gledališko in kulturno dogajanje nasploh v Novi Gorici in širšem goriškem prostoru. V ponedeljek, 16. junija 2025, zvečer je bilo slovesno odprtje novega amfiteatra, ki je naraven “podaljšek” hrbtne strani gledališča, saj se njuna odra tako rekoč stikata. Stoji poleg knjižnice Franceta Bevka, nedaleč stran pa se dviga palača Mestne občne Nova Gorica. Ta nova kulturna točka se tako umešča v samo srčiko Nove Gorice. Kljub dežju je slavnostno odprtje amfiteatra, ki nas s svojo polkrožno stopničasto strukturo z mislijo popelje naravnost v starogrške čase, potekalo na prostem. Na njegovih stopnicah se je zbralo poleg uglednih gostov iz kulturnih in političnih krogov veliko število ljudi, “ki v srcu dobro mislimo”, kot je z verzi našega velikega Prešerna povedala direktorica Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Mirjam Drnovšček in v isti sapi še zatrdila, da se to dogaja ravno v tem mestu, stičišču narodov v preteklosti in sedanjosti in je prav zaradi tega z bližnjo Gorico dobilo naziv Evropska prestolnica kulture. Izrazila je izjemno veselje, da se prav v tem letu odpira novo prizorišče za neki dialog, ne samo med nastopajočimi in publiko, ampak tudi med generacijami in narodi. Dialog pa v današnjem času še kako potrebujemo! Amfiteater odpira nove možnosti za povezovanje in privabljanje publike. Tu se ne bodo vrstile le gledališke predstave, ampak tudi koncerti, glasba, ples, opera in drugi dogodki, kjer jezik ne predstavlja večje ovire. To je danes zelo pomembno. Tudi vreme se ji je zdelo dobronamerno, saj dež oplaja in oplodi ter prinese sadove. Že letos bo na tem prizorišču več kot 20 prireditev z različnih področij umetnosti (28. junija bo npr. premierna uprizoritev predstave 1977 iz omnibusa Dodekalogija 1972-1983 režiserja Tomija Janežiča, v juliju pa tudi ponovitev s širšo zasedbo glasbeno gledališke predstave Od Nice do Gorice, produkcije Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki se krasno vključuje v program EPK 2025). Naslednje leto pa bo še več kulturnih dogodkov, saj se bo program začel že maja in vil do oktobra. Mirjam Drnovšček se je v nagovoru prisrčno zahvalila najprej nekdanji direktorici SNG NG Maji Jerman Bratec in nekdanji podžupanji Damjani Pavlica, ki sta l. 2020, ko sta bili Nova Gorica in Gorica izbrani za Evropsko prestolnico kulture 2025, oživili idejo o gradnji amfiteatra – ta se je porodila že takoj ob načrtu gledališke stavbe v zamisli arhitekta Vojteha Ravnikarja (1943-2010) – in jo predstavili takratnemu ministru za kulturo Vasku Simonitiju. Tedaj je bila podpisana prva pogodba o gradnji. Zahvalila se je tudi Mestni občini Nova Gorica – prejšnjemu in sedanjemu županu – ker je občinsko zemljišče, na kateri stoji amfiteater, odstopila državi. Veliko zahvalo je namenila sedanji ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko in državnemu sekretarju na Ministrstvu za kulturo Marku Rusjanu ter vsem sodelavcem, ki so v vseh teh letih imeli izjemen posluh za vse težave v času gradnje in zagotovili dodatna finančna sredstva. Po podpisu prve pogodbe je namreč nastala kriza, ker so se gradbeni stroški izredno podražali. A ministrstvo je našlo rešitev, tako da so izpeljali ne samo prvo etapo, gradnjo do konca, ampak tudi drugo, se pravi, da so lahko zagotovili del osnovne opreme ter streho. Drnovšček verjame, da bo ministrstvo poskrbelo sredstva tudi za tretjo etapo, ko se bo dokončal bife, dokupila vsa odrska in scenska tehnologija in se bodo velika vrata, ki vodijo na veliki oder gledališča, lahko odpirala. Zahvala je šla tudi arhitektnemu biroju Ravnikar Potokar, ki je izrisal idejo, in gradbenemu nadzorniku Valterju Figlju, ki je spremljal gradnjo. Nenazadnje se je zahvalila svojim sodelavcem, ki so marsikaj postorili, ko je bila sama vprežena v spremljanje gradbenih del. Zahvala je šla tudi vsem, ki so prispevali v “mislih, besedah in dejanjih”, saj je vse pripomoglo k temu, “da smo lahko danes tukaj in se veselimo takega kulturnega prizorišča, kjer se bodo odvijale odmevne, kvalitetne prireditve”. Tudi novogoriški župan Samo Turel je izrazil zadovoljstvo in veselje, da se je končno uresničil načrtovani amfiteater, ki je nared prav v letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture. “To je objekt, ki bogati ta naš prostor in hkrati ponuja nove možnosti razvoja kulture in za druženje tudi v prihodnje. Želimo si, da bi ta prostor kot zapuščina Evropske prestolnice kulture pridobil program in publiko. Ker se na Primorskem ponašamo z milo klimo, verjamem, da bo amfiteater v prihodnjih letih polno zaseden”. Zaželel je, da bi tu občani in drugi obiskovalci doživeli nepozabne trenutke.

Ministrica dr. Asta Vrečko je poudarila, da “je vsako odprtje novega kulturnega prizorišča praznik za slovensko kulturo, umetnost in državo, kajti prostori ne potrebujejo le navdiha in simbolne podpore, ampak tudi dejanske podpore, kjer se čutijo ljudje doma in povezujejo različne kulture, ideje, mnenja, kjer se zabavajo, družijo, ustvarjajo nove spomine”. Ta amfiteater je tak prostor, saj je umeščen v center mesta in z njim se uresničuje projekt iz l. 1994. Ko smo sedaj v letu EPK, vse povsod diha kultura, celo na prenovljeni železniški postaji. Ta brezmejnost, ki druži umetnike, je moč, ki je ne nosi le EPK, ampak prav Nova Gorica od začetka ustanovitve vse do danes in v prihodnost. “Zato resnično verjamem, da bomo prinesli temu novemu prostoru dobro popotnico, da bo povezoval različne narode, kulture in ljudi, pa tudi čezmejno sodelovanje naših rojakov, tuje produkcije in konec koncev celotno Slovenijo. Brez tega prostora si celotna skupnost ne bo mogla več predstavljati ne kulturnega ne družabnega življenja”. Ministrica je veliko zahvalo namenila direktorici Mirjam Drnovšček, ki je ta projekt spremljala in izvedla z vso srčnostjo, predanostjo, v kratkem času in že nosi program EPK-ja. Poudarila je tudi zares veliko sodelovanje raznih ustanov.

Finance za gradnjo amfiteatra je v celoti zagotovila država oz. Ministrstvo za kulturo. Od prvotnih dveh milijonov so stroški narasli na šest. Prva faza je zajemala gradbena dela amfiteatra, ki bo lahko sprejemal približno 500 obiskovalcev, v drugi fazi so nakupili osnovno opremo ter postavili začasno streho nad odrom. V jeseni je v načrtu še postavitev stalne strehe, ki bo varovala oder. Za tretjo fazo bo potrebnih še milijon in pol evrov. V sklopu amfiteatra so bili zgrajeni tudi servisni prostori, tako da bo deloval neodvisno od stavbe gledališča. V kletnih prostorih so namreč garderobe za nastopajoče,  maskirnica, prhe, sanitarije ter skladišče. 

Po slovesnem odprtju so se pred dežjem vsi zatekli v veliko dvorano SNG NG, na odru katere se je ponovno iskrivo razživela predstava Realisti, ki jo je kot kabaret za pet igralcev, pijanca in občinstvo s priostrenim satiričnim peresom napisal diplomirani filozof in literarni komparativist, scenarist in pisec glasbenih besedil Jure Karas. Premierno je pod nabrito taktirko Tijane Zinajić zaživela na malem odru SNG NG v februarju 2018, a polnokrvno živi še dalje zaradi svoje neverjetno aktualne vsebine. V vsem tem dolgem obdobju je naštela veliko ponovitev na raznih odrih in si nadela kar nekaj lovorik na festivalih (prejela je npr. naziv žlahtna komedija po izboru občinstva in strokovne žirije na 28. festivalu Dnevi komedije v SLG Celje l. 2019). V njenih raznolikih humornih prizorih se izrisuje podoba naše zavožene družbe, v kateri so posamezniki obremenjeni s hibami in napakami in nesmiselno tekmovalnostjo v praznih, za življenje nebistvenih stvareh in z upravičenimi in manj upravičenimi skrbmi. V predstavi je osvetljena zlasti slovenska stvarnost, kar vidno poudarjajo kostumi v slovenskih barvah (kostumograf Matic Hrovat). Z duhovito pronicljivostjo stkano besedilo, ki ga bogati in dopolnjuje glasba kot izrazit komentator povedanega (na klavir jo izvajata Anže Vrabec ali Joži Šalej) nam z drobci iz vsakdanjega življenja nastavlja ogledalo, v katerem se zlahka prepoznavamo in se smejemo lastnim napakam. Z do potankosti izbrušenimi okruški iz sodobnega življenja (odtujeni odnosi med možem in ženo, nedoraslost že krepko odraslih otrok, mrzli, formalni stiki med sosedi, grotesknost ljudi, ki prisegajo na večno mladost in staranje skušajo zaustaviti s kirurškimi posegi in se ob tem njihovi obrazi preobražajo v povsem enake brezizrazne maske …) je pristno pozabavala občistvo. Vsa njena groteskna resničnost je prišla do izraza zaradi mojstrskega izvajanja čudovitih igralcev (Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer, Žiga Udir), ki so z bistrino pogleda na današnjo družbo Karasovo enkratno besedilo (ob skopih scenskih elementih Neže Zinajić, ki so jih igralci sami prenašali) podkrepili z mimiko, gestikulacijo, plesom, gibi in še drugimi odtenki, tako da je publika neizmerno uživala, se zabavala in svoje navdušenje izrazila z dolgotrajnim ploskanjem. Tako se je kar najlepše zaokrožila slovesnost ob odprtju amfiteatra, izredno dragocene kulturne pridobitve.