Komenski župljani po starih romarskih poteh Beneške Slovenije

Romanje je prispodoba življenja in romarji smo vsi. Je pot, na katero smo se odpravili, da bi se srečali z božjim.

V soboto, 19. oktobra, pred misijonsko nedeljo, ko se je po deževnih dneh končno zvedrilo, nas je poln avtobus romarjev župnije Komen popeljal proti sosednji Beneški Sloveniji na stare, če ne kar najstarejše, slovenske romarske poti po dolinah reke Nadiže in po hribovitem svetu pod goro Matajur.

Ob res bogatem podajanju geografskih in zgodovinskih razlag s strani našega strokovnega vodje Andreja Bandlja o izjemno zanimivih, vendar iz naše bližnje soseščine tega skrajnega zahodnega konca slovenskega narodnostnega območja do sedaj tako slabo poznanih krajih in ljudeh smo mimo starega (po nekaterih izročilih že iz leta okoli 800) benediktinskega samostana v Rožacu prispeli v staro zgodovinsko mesto Čedad. Tu smo se sprehodili po starih mestnih ulicah, prečili reko Nadižo čez Hudičev most, si ogledali mogočno triladijsko stolno cerkev Marijinega vnebovzetja in si privoščili kavo na trgu Pavla Diakona.

Vožnjo smo nadaljevali po znameniti božjepotni poti na Staro goro nad Čedadom z Marijino cerkvijo, ki tudi sega v 8. stoletje, ter nato do znamenite Landarske jame (v tamkajšnjem starem jeziku: Sv. Ivan s Čelè) s cerkvijo, posvečeno sv. Janezu Krstniku in sv. Janezu Evangelistu, kjer je novi komenski župnik gospod Alojzij Kržišnik daroval sveto mašo.

Še skok v bližnje mesto Videm (Udine), kjer nas je v eni od tamkajšnjih kapel čakalo presenečenje z ogledom fresk slikarja Quaglia, ki je pustil slikarsko sled s poslikavami tudi v naši domači romarski cerkvici Marije Device Obršljanske, in že smo se ob slovesu dneva z Beneško Slovenijo v srcu, z vsemi njenimi lepotami in duhovnostjo posedli na avtobus in se odpeljali proti domu.