Koledar GMD - ali dobri stari pripovedovalec

Mohorjev koledar. To je pojem, ki je star 160 let. Prvič je namreč izšel leta 1857 v Celovcu z naslovom Slovenska koleda za leto 1858 in podnaslovom Slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje. Toda tudi koledar Goriške Mohorjeve družbe se lahko sklicuje na več kot 90-letno izhajanje, saj je prvi izšel jeseni leta 1924 za naslednje leto. Prav ta dolgoletna tradicija nam pove, da so koledarji publikacija, ki je vredna vse pozornosti, saj bi sicer utihnili.
Koledar GMD za leto 2018 je letos že oblikovno zelo vabljiv, saj je grafična podoba jasna in pregledna. Naslovnica in fotografije koledarskega dela je prispeval goriški fotograf, inž. Marko Vogrič, ki se je tematsko odločil, da bo predstavil za manjšino pomembna poslopja in domove, od Terskih dolin, mimo Čedada in Gorice do Trsta. Vsi posnetki so narejeni s preprosto kamero ‘luknjičarko’ in iz posebne – mišje perspektive, ki se v izbrani motiv navadno zazre s cestnega jaška. Vsaka fotografija je opremljena z geo-koordinatami in natančno didaskalijo, ki pojasnjuje, kaj fotografija prikazuje in katere ustanove in društva delujejo v hiši, objavljeni na fotografiji. Na naslovnici lahko preberemo, kaj vse je fotograf ustvaril, Jurij Paljk pa je prispeval zapis o Vogričevi ustvarjalni izraznosti.
Vsebinsko je Koledar večplastna poljudnoznanstvena publikacija, ki lahko ponudi nekaj zanimivega branja vsakomur, ki bo zbornik, ki skupno šteje 291 strani, vzel v roke. V njem so objavili 60 člankov ter pesmi, ki sta jih prispevala Majda Artač Sturman in Vladimir Kos. Vsebinsko je koledar razdeljen na trinajst sklopov. Iz prvega sklopa z naslovom Cerkev in verska vprašanja lahko razberemo veliko skrb za delo z mladino in socialnim obrobjem. Pod skupnim naslovom Narava, ekologija in zdravje se vrstijo še kako aktualne teme o podnebnih spremembah, o pomenu projekta o Trstu kot mestu znanosti, ali o naravnih znamenitostih Doberdobskega in Prelosnega jezera, ki lahko postanejo tudi močan adut za turistični razvoj. Prav zanimiva in po svoje izzivalna sta članka o psihosocialnih problemih ostarelih in o delovanju Sklada Mitja Čuk. Trije članki so zbrani v sklopu Dežela FJK in narodno vprašanje. Zapis o minulih občinskih volitvah ima predvsem valenco kronike, članek o novem volilnem zakonu in posledicah, ki jih bo imel za našo narodno skupnost, je vreden poglobitve. Zelo zanimivo je branje eseja o stanju slovenske manjšine na Hrvaškem. Gospodarske teme osvetljujejo zadnje reforme zadružnih bank pri nas, kar je privedlo do združitve ZKB in Zadružne banke Doberdob – Sovodnje, a tudi katere možnosti se odpirajo z novimi infrastrukturami na Proseku in v bregu pod kraškim robom oz. kakšen potencial pomeni avtohtona vinska sorta rebula za Brda in Vipavsko dolino. Zgodovinske teme prinašajo res pester prerez, saj osvetljujejo obdobje prazgodovine s predstavitvijo zakladov Mušje jame pri Škocijanu, razmere ob prihodu Langobardov in kako je bilo organizirano reševanje ljudi iz turškega ujetništva. Filozofsko-zgodovinski je članek, ki pojasnjuje prepletanje slovenskega katoliškega in verskega vprašanja. Izredno jasna in povedna sinteza je namenjena 100-letnici konca prve svetovne vojne, 70-letnica Nove Gorice pa je priložnost za zapis o idejnem snovalcu te gradnje, prof. Zdravku Jelinčiču. Tudi sklop Književnost, šolstvo in etnografija predstavlja več manj znanih tem. Izvemo na primer, da se je sam Napoleon navduševal nad romanom ‘Janez Žbogar’, ki je izšel pred 200 leti, ali pa da si je primorski duhovnik in literarni urednik GMD, Bele, dopisoval s pisateljem in koroškim duhovnikom Francem Ksaverijem Meškom. Izvemo tudi, da se je za psevdonimom Utva, ki ga zasledimo pod mnogimi zborovskimi skladbami, skrivala pesnica Ljudmila Prunk, ki je živela tudi v Trstu. Marsikaj o slovenski prisotnosti v Tržiču je bolj jasno, ko preberemo spomin na tamkajšnjo slovensko šolo. Etnografska zapisa pa nam predstavljata posebne verze za pirhe iz Podljubinja in hišna znamenja pri Banih. V sklopu Jubileji dogodki in obletnice se zamislimo nad tem, kako je Južna železnica pred 160 leti spremenila naš svet, kakšno socialno in vzgojno vlogo ima že 140 let vipavsko gasilsko društvo oz. koliko je še aktualno žensko vprašanje ob 120-letnici izida Slovenke – prve ženske revije pri nas. Pravi scenarij za napeto zgodbo pa si naslikamo ob branju bogatega življenja 90-letnika dr. Bonuttija. Koledar vsako leto svoje strani namenja tudi (…) / LT

Cel zapis v tiskani izdaji

Goriška Mohorjeva družba / Dragoceno branje za boljše poznavanje naše zgodovine

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme