Aktualno

Klavir, zvoki narave, magično vzdušje glasbe Yanna Tiersena

23. 7. 2019

Yann Tiersen je popoln umetnik, ustvarja brez omejitev, njegovo znanje se razprostira od klasične do elektronske in pop glasbe. Znani francoski skladatelj in multiinstrumentalist se je rodil v Brestu, v Bretaniji leta 1970. V domovini je ugleden kot zvezde popularne glasbe in je eden najpomembnejših ter vsestranskih skladateljev mednarodne instrumentalne scene. Po prvih dveh ploščah La Valse des Monstres (1995) in Rue des Cascades (1996) je dosegel velik uspeh s svojim tretjim delom Le Phare (1998), najprej v Franciji, leta 2001 pa po vsem svetu, zlasti kot avtor filmske glasbe, saj se je podpisal pod glasbo za celovečerce Le Fabuleux Destin d’Amélie Poulain, Good Bye Lenin!, Tabarly in mnogo kratkometražnih filmov. Konec prejšnjega leta je občinstvu predstavil skladbi Tempelhof in Peli, ki jo je napisal kot uspavanko za svojega sina pa tudi z namenom, da bi poudaril posebno vez med človekom in naravo. Obe spadata v Tiersonovo najnovejšo ploščo All, ki jo je snemal v svojem novem studiu The Eskal, na malem otoku Ushant, v Keltskem morju, med Bretanijo in Cornwallom. V delu se prepletata tematiki o varovanju okolja in povezavi z naravo tako kot na prejšnji plošči Eusa, Tiersen pa je tokrat uvedel še posebne registracije zvokov iz narave, posnete s tehniko “field recording” na različnih krajih po svetu, kot so Redwood Forests v Kaliforniji in letalske steze berlinskega letališča Tempelhof. Letošnjo zimo je Yann Tiersen nastopal v najpomembnejših svetovnih gedališčih, zdaj pa se s turnejo “All Tour” predstavlja v evropskih mestih. Tako je v torek, 9. julija, nastopil v Codroipu, na odru Vile Manin, v nizu glasbenih dogodkov “Villa Manin Estate 2019”. Koncert je organizirala Azalea promotion v sodelovanju z Vigna Pr..
V torek se je popoldne vreme skisalo, pripravljalo se je na nevihto; ko pa je na travnik pred vilo legla noč in je Yann stopil na oder, smo že vsi vedeli, da ne bo deževalo, da nič ne bo skalilo povsem magičnega, irealnega vzdušja, ki ga ustvarja njegova glasba. Na prvi pogled sta me presenetila eleganca in estetski čut občinstva: kot da bi se 1500 ljudi zmenilo, vsi smo bili oblečeni v povsem “francoskem” stilu. Že pri prvih notah klavirja je na Yanna Tiersena posvetila stožčasta bela luč, vse ostalo na odru in okrog njega je ostalo v popolni temi. Na vrsti je bila Porz Goret iz albuma Eusa, ki ga je umetnik posvetil “svojemu” otoku Ushant – povabil nas je v svoj svet. Po prvih dveh skladbah, ki ju je zaigral sam na klavirju, je v center pozornosti stopil Alex. Yann nam je povedal, kako sta se spoznala: Alex je preživljal krizno obdobje depresije, na radiu je igral samo nekakovostno komercialno glasbo, in to ga je mučilo, zato ga je Yann povabil v svojo skupino glasbenikov in ga tako neskončno osrečil. Alex je magneten snemalnik, ki med Tiersenovimi koncerti stoji na središču odra, na kraju, kjer je ponavadi “frontman” skupine in s svojimi registriranimi zvoki narave spremlja Yanna med celotno performanco. Iz njega čivkajo ptički, se oglašajo galebi, prihajajo glasovi otrok, ki se igrajo, in valov, ki se lomijo ob obalne čeri. Ob Alexu je na odru veliko različnih instrumentov: klavir, harmonika, violina, orglice, sintetizator, klaviature, različna tolkala in tubular bells – veliki cevasti zvonci. Na tolkalih in s svojim toplim, nežnim glasom Yanna spremlja žena Emilie Quinquis, zraven igra še klaviaturist in poje pevec. (…)