Karel Gržan: “Bogu hvala, da je prišla ta umetna inteligenca”

Piše: Nace Novak

Na Sveti Gori konferenca o prihodnosti evropskega človeka

Na poti: Evropski človek, kam greš? se je glasil naslov konference v okviru čezmejnega projekta Walk 2 Spirit, ki je v ponedeljek, 10. junija, potekala v svetogorski baziliki. Na njej sta kot osrednja govorca nastopila slovenski duhovnik Karel Gržan in italijanska novinarka Fabiana Martini. Okrog sto poslušalcev je v pogovoru, ki ga je spretno vodil programski vodja GO! 2025 Stojan Pelko, slišalo marsikaj zanimivega in spodbudnega, in to v časih, ki ne na prvi ne na drugi pogled niso rožnati.

“Bogu hvala, da je prišla ta umetna inteligenca, da bomo vendarle nehali poveličevati zgolj pametovanje, ampak da bomo videli, da moramo vzpostaviti alternativo, ker drugače bo človek res postal suženj umetne inteligence,” je z izjavo presenetil Karel Gržan in razložil, da nas umetna inteligenca ne bo mogla prehiteti v celostni inteligenci, kjer je naš razum posvečen z dodano vrednostjo. Pojasnil je tudi, da se mu zdi za Evropo prihodnosti zelo pomembno, da ne bo uporabljala samo racionalne inteligence, ampak da bo ta posvečena z duhovnostjo, s srčnostjo. Da bo posvečena s tisto odnosno inteligenco, ki zagotavlja, da bomo v raznolikosti, ki je izjemno pomembna, ker nas bogati, znali in zmogli živeti žlahtno človečnost.

O evropskem človeku je povedal, da je danes to tavajoči, begajoči človek, ki mu je ponujeno toliko vsega, da je zbegan, zato je pomembno, da ima jasno pot, kakršna je tudi v okviru projekta Walk 2 Spirit nastajajoča pešpot med Oglejem in Sveto Goro. “Na taki poti človek lažje premisli v obnebju duha tisto, kar bo pomembno, tiste korake, ki bodo pomembni, da se bo vrnil k samemu sebe, iz tavajočega k zrelemu, stabilnemu, samozavestnemu človeku z evropsko, človeško kvaliteto, identiteto.”

Konferenca je bila zanimiva že od samega začetka, saj sta že gvardijan frančiškanskega samostana na Sveti Gori Bogdan Knavs in Andrea Bellavite, direktor fundacije So.co.ba, ki upravlja oglejsko baziliko, zbranim postregla z zanimivimi razmišljanji. Knavs je izpostavil pomen prijateljstva, prijaznega in ustvarjalnega srečevanja z drugimi in drugačnimi osebami, potrebo po tem, da se ponovno zavemo naših temeljnih vrednot in na njih zgradimo jutrišnji svet. “Vidimo, da moramo sprejemati, ustvarjati in vstopati v različne jezikovne skupnosti, tudi skupnosti različnih kultur in duhovnosti,” je med drugim povedal.

“Če bi vsi poskrbeli drug za drugega in za vsa živa bitja, potem bi lahko na vprašanje, kam gre Evropa, odgovorili, da gre Evropa proti neki novi civilizaciji, planetarni civilizaciji, v kateri lahko vsakdo daje sebe drugemu, daje svojo kulturo, svojo zgodovino, umetnost, literaturo, na ta način pa lahko zraste civilizacija resnice in ljubezni,” je povedal Bellavite, ki je prepričan, da bi lahko bila Evropa referenčna točka, s pomočjo katere bi bilo mogoče svetu razložiti, kako različnosti – jezik, kultura, ideologija, religija … – niso ovira, ki bi preprečevala živeti skupaj, ampak so, nasprotno, priložnost, kako zgraditi skupaj najlepše, čudovite stvari.

Med uro in pol trajajočo konferenco je bilo slišati še več spodbudnih usmeritev za prihodnost, pa tudi nekaj receptov za to, kako se ogniti pastem, v katere se dandanes zlahka ujamemo. “Vedno imamo to potrebo po etiketiranju ljudi, jih na nek način definirati, to pa vodi k temu, da veliko težje pridemo do pogovora in težje najdemo to, kar nas povezuje, kot to, kar nas razdvaja,” je pojasnila Martini, ki je izpostavila tudi potrebo po domišljiji in sanjanju, česar današnjemu pragmatičnemu človeku močno primanjkuje.

Ob sklepu konference v sklopu projekta Walk 2 Spirit (projekt financira Evropska unija iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija – Slovenija 2021–2027, ki ga upravlja EZTS) je Gržan na vprašanje, kaj lahko naredimo posamezniki, da prispevamo k miru v svetu povedal: “Tiste, ki vodijo politike tega sveta, bi bilo treba izgnati, ampak oni vodijo. Mi pa jim lahko duhovno obrnemo hrbet in rečemo ,ne gremo se več tako‘ in kreiramo mir in ustanavljamo žlahtna sožitja medsebojne povezanosti, kjer meje padajo, kjer je raznolikost dopolnjujoča in je priložnost. To lahko naredimo. In ko bo na duhovni ravni dovolj ljudi obrnilo hrbet tem, ki dejansko iztirjajo žlahtno človečnost, ne bodo imeli več moči.”

Preberi tudi

Msgr. Duilio Corgnali (1946–2024)

Kristjani in družba

Preračunljivost

Kristjani in družba

Preračunljivost

04.02.2024
Zgled služenja in znamenje poguma

Kristjani in družba

68. mednarodni kongres SIESC

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme