Kako bo z našo košarko v prihodnji sezoni?
V času, ko – kot smo že poročali – razna naša športna društva (javno vsaj Jadran, Sloga Tabor in Bor) opozarjajo na vprašljivo prihodnost članskih ekip zaradi finančnih težav, je sezona 2012/2013 najdlje trajala za košarkarje Brega, ki so naposled ostali brez napredovanja iz deželne C lige v državno divizijo C. Ko bi se jim bil posrečil veliki met, bi bil to res zgodovinski dosežek, saj Bregova košarka še ni bila tako visoko in pisali bi celo o dvojnem društvenem uspehu: pred mesecem dni so namreč prestop iz druge v prvo amatersko ligo (ravno tako prvič) proslavljali Bregovi nogometaši. Kot rečeno, pa se prav na koncu ni izšlo, že tretje leto zapored so Brežani izgubili veliki finale play-offa, tretjič zapovrstjo so v njem tudi prišli do odločilne tretje tekme.
O polfinalni seriji, slovenskem obračunu proti Boru, smo že marsikaj povedali. Treba pa je dodati, da so v sklepno dejanje končnice za napredovanje dolinski košarkarji stopili močno oslabljeni. Dejansko so vse tri finalne spopade igrali brez štirih od devetih nosilcev. Robba je zmanjkal že pred meseci, Marco Grimaldi si je hudo poškodoval koleno v polfinalu, Cigliani si je prav tako proti Boru zaradi izpada na račun sodnika nakopal mesec dni prepovedi igranja, Schillani pa si je nategnil stegensko mišico med uvodno tekmo za prestop v San Daniele. Smola. Tisti, ki poznajo ta imena in koncept, kako je bilo sestavljeno moštvo, dobro vedo, da so odsotnosti pomenile velik hendikep, ki je nekako prikrajšal postavo za polovico vsega potenciala. Kljub temu so varovanci koprskega trenerja Klemna Kladnika z zvrhano mero požrtvovalnosti preostale peterice (Ferfoglia, Alberto Grimaldi, Gori, Kos in Semec) in prispevkom v sočnih kapljicah rosno mladih sedemnajstletnikov zmogli zmagati prvi finalni dvoboj v gosteh, tako da so v Dolini računali že na končno žogico. Tu pa se je zalomilo, ker je pač zmanjkalo goriva, moči pa so kmalu pošle tudi v tekmi za biti ali ne biti spet v domovini surovega pršuta. Tu je treba nujno pripisati, da je Bregu stal nasproti sijajen nasprotnik, ki je v vseh treh srečanjih dosegel več kot 90 točk, kar pomeni, da je bil strelsko izjemno razpoložen in da je predvsem vsilil peklenski tempo, ki mu zdesetkani predstavniki našega košarkarskega gibanja preprosto niso mogli biti kos. Kapo dol torej pred močnim, izkušenim in hkrati zelo športnim tekmecem, ki si je povsem zaslužil vrnitev na državno raven. Preboj med 'višjekategornike' bi si zaslužili tudi Brežani in res škoda, da niso mogli odigrati ključnih partij s svojimi najboljšimi figurami.
Drugo vprašanje je, ali bi nato lahko klub prenesel zalogaj nastopanja v višji ligi. Gre za zahtevno meddeželno tekmovanje, v katerem v današnjih kriznih gospodarskih razmerah na primer Jadran ekonomsko težko shaja. Breg zagotovo ne bi mogel igrati v dolinski občinski dvorani v športnem središču Silvana Klabjana, pač pa bi se moral seliti v sosednjo telovadnico v Žavlje. Tudi igralski kader bi bilo treba primerno okrepiti, težava pa bi bila zlasti v iskanju sredstev za kritje slanih pristojbin državne lige in vseh s tem povezanih stroškov. Ne vemo torej, ali je bila društvena uprava na koncu dolgega in uspešnega prvenstva razočarana ali ji je mogoče malce odleglo. Dejstvo pa je, da so Bregovi košarkarji (kot smo že poudarili za Jadran in nato za Bor, samo še v večji meri) na igrišču navduševali občinstvo in izpeljali odlično sezono. Zdaj so na potezi športni delavci vseh naših košarkarskih sredin, ki iščejo prepotrebne finance, pa tudi najbolj smotrne, daljnovidne ter hkrati izvedljive rešitve za v vsakem primeru vse bolj ugledno slovensko košarko v Italiji.
HC
