Kaj iščemo in česa nas je najbolj strah?

Piše: DD Fotografije: DD

Gorica / Tridnevno Ivanovanje ob 50-letnici Slovenskega pastoralnega središča

V letu, ko Slovensko pastoralno središče praznuje 50. obletnico ustanovitve, se je Ivanovanje, praznik skupnosti goriških vernikov, ki se zbirajo v cerkvi sv. Ivana, na predvečer goda farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika, 23. junija, začelo z večernicami, ki jih je vodil p. Jan Cvetek ob spremljavi župnijskega zbora. Molitveno bogoslužje je najstarejša oblika molitve, ki se je ohranila od prvih kristjanov. S to liturgijo psalmov kot “kadilom pred Gospodovim obličjem” so se goriški verniki Bogu zahvalili za vse, kar so prejeli v zadnjem letu, sploh pa v polstoletnem življenju duhovnije.

Ta starodavna molitev “človeku pomaga, da se poglobi vase in poglobi Božje življenje. Da obžaluje svoje grehe in svoje srce pripravi na Gospodov prihod,” je dejal p. Jan. Sv. Janez Krstnik predstavlja “mejnik v zgodovini odrešenja”. Z njim se je začelo zadnje obdobje razodevanja Boga človeku, tokrat v krvi in mesu, Jezusa Kristusa. “Sv. Janez v svoji askezi, resnosti in skromnosti kliče ljudi, da se pripravijo, da se ozrejo vase in vsak v svojem poklicu, v svojem življenjskem poslanstvu obudi tisto prvinsko hrepenenje po Bogu, po popolnosti, večnosti, čistosti, ljubezni, sreči in tako pripravi prostor za prihod Odrešenika.” Janezova zgodba obenem spominja na preprosto dejanje, ki ga storimo vsakič, ko stopimo skozi cerkvena vrata: ko se ob kropilniku z blagoslovljeno vodo pokrižamo ter kleče počastimo Jezusa. Ta mini-krst je začetek, priprava, ki nas kliče k spreobrnjenju, k prebuditvi, k obnovi krstnih obljub, in nas pripravlja na srečanje z Jezusom. P. Jan je navzoče spodbudil, da bi s to liturgijo v srcih z držo ponižnosti pripravili prostor za prihod Boga vase in v praznovanje ob 50. obletnici ustanovitve Slovenskega pastoralnega središča.

V dvorani Močnikovega doma ob cerkvi sv. Ivana je nato potekal duhovno-duhoviti kamišibaj večer v okviru 4. festivala papirnatega gledališča, ki sta ga priredila Skupnost družin Sončnica in Kulturni center Lojze Bratuž (o tem bomo poročali posebej). V veselje malih in velikih se je nato na dvorišču za cerkvijo razplamtel kres. In praznovanje skupnosti se je nadaljevalo do poznih ur.

Sobotni koncert ob Ivanovanju je tokrat ponudil Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki je – ob 70. obletnici goriške glasbene šole – v sodelovanju z Arsateljejem in združenjem La via della arti iz Porcie organiziral v cerkvi sv. Ivana večer baročne glasbe iz 16. niza Snovanj z naslovom Glasba pod cerkvenim obokom. V soboto, 24. junija, so bili njegovi glavni protagonisti trije odlični glasbeniki iz združenja na Pordenonskem, Manuel Tomadin (čembalo, orgle), Diego Cal (trobenta) in Nicola Mansutti (violina); večer so sooblikovali učenci flavte (Lucija Bandelj in Neža Drusany) in solopetja (baritonist Luca Raccaro in sopranistka Gabriella Sofia Donadio) s šole Komel. Na koru in v prezbiteriju so odmevale izbrane mojstrovine bolj in manj znanih glasbenikov iz 17. in 18. stoletja, kot so Giuseppe Torelli, Georg F. Händel, Antonio Caldara, Georg Philipp Telemann, Antonio Vivaldi, Francesco Cavalli, Johann Sebastian Bach, Girolamo Frescobaldi, Claudio Monteverdi in Wolfgang A. Mozart.

Višek je Ivanovanje doseglo v nedeljo, 25. junija, s slovesno sveto mašo, ko se je župnijska skupnost lahko zahvalila Bogu za vse, kar je prejela v 50 letih: za vse duhovne darove, za vernike, za vse dušne pastirje, organiste, pevce, strežnike, čistilce, krasilce cerkve. Obred je uvedla Himna sv. Janeza Krstnika, ki jo je lani napisal organist David Bandelj; on je tudi avtor maše, ki so jo na koru peli za to priložnost skrbno pripravljeni pevci. Zlati jubilej je lepa priložnost, je uvodoma dejal župnijski upravitelj Marijan Markežič, “da se vprašamo, ali smo naredili vse, kar smo mogli, ali bomo naredili vse, kar bomo lahko. Sami ne bomo zmogli, z Bogom pa ja.” V Svetem pismu je kar 365-krat ponovljena zveza “ne boj se!”, je še dejal g. Marijan. Nikdar se ne smemo predajati malodušju, “ne boj se, mala čreda, jaz sem s tebo – tudi v duhovniji sv. Ivana!” P. Jan je v homiliji ob zlatem jubileju poudaril, da nas Bog ob prazniku zavetnika “na poseben način kliče v življenje, k vztrajnosti, k pogumnemu nadaljevanju vsega, kar so s trudom in veliko ljubeznijo postavili in zgradili naši predniki”. Kaj iščemo in česa nas je najbolj strah: “ti vprašanji nas v življenju vedno spremljata in si moramo nanju vedno znova odgovarjati.” Jeremija nas uči, da tudi v najhujšem času ne popuščamo, kajti Gospod je z nami “kot silen junak … Gospod je varuh njegove duše, zato je lahko v srcu miren vsemu preganjanju navkljub”. Tudi beseda Janeza Krstnik je bila “jasna, neomajna, resnična, v njegovem srcu je bil samo en strah, strah Gospodov, da ne izgubi tiste najgloblje povezave s svojim Stvarnikom, ki obuja mrtve, ki rešuje jetnike.” Njegova zgodba je bila v navdih slikarjem, pisateljem, glasbenikom, “že na tem svetu je tako opazen, kakšna je šele njegova slava pri Bogu!” Ne bojte se torej tistih oz. tistega, kar škoduje našemu telesu! Jezusova beseda vzbuja upanje in pogum, ker je naše življenje v očeh Gospoda pomembno. “Ohranimo vero vanj in vse se bo dobro izteklo!” Iščimo Gospoda in bojmo se le tega, da bi izgubili to pomembno navezo, “ki edina naše življenje povleče do nekega smotrnega cilja: to je življenje brez konca”. Ko slavimo zavetnika ob zlatem jubileju, “je prav, da se spomnimo vseh prednikov, da izrečemo zahvalo za vse, kar so nam posredovali, in ta veliki zaklad vere, ljubezni do kulture, besede, pesmi ohranimo in oplemenitimo tudi za prihodnje generacije”.

Nedeljsko slavje je svečano sklenila pesem Sveti Janez Krstnik, ki jo je za slovensko duhovnijo napisala Ljubka Šorli, uglasbil Stanko Jericijo, refren pa prelil v štiriglasje David Bandelj. Za vse prisotne je na dvorišču sledila bogata pogostitev v zelo prijetnem vzdušju.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme