Juliana - Peš okoli Julijskih Alp (26)

Piše: Nace Novak Fotografije: Nace Novak

Zajtrk prvakov in krave na cesti

Nov dan sem začel kot prvak, saj sem prišel prvi na zajtrk. Že nekaj minut pred uradnim odprtjem jedilnice sem bil tam, pa ni zaradi tega nihče vihal nosu. Ekipa v hotelu je bila res fajn. Sami mladi. Simpatični in prijazni. In tudi samopostrežni zajtrk je bil na ravni zajtrka prvakov, saj si je bilo mogoče res vzeti malodane vse, kar bi si človek lahko zaželel za prvi dnevni obrok, vključno z domačim kislim mlekom in smutijem iz gozdnih sadežev lokalne izdelave, ki je bil tako poživljajočega okusa, da sem šel po repete. Potem so začeli počasi kapljati tudi ostali gostje. Vsi z maskami na obrazu.

“Ma to je za crknit,” sem pomislil, pa čeprav se zaradi tega ukrepa – obveznega nošenja mask v zaprtih prostorih, ki je veljal v času moje hoje po Juliani – nisem počutil kaj omejevanega, prikrajšanega za svobodo. Zunaj, v naravi, čez dan maske seveda nisem nosil, in tudi v zaprtih prostorih sem si jo navlekel čez nos le tam, kjer sem videl, da se ukrepa striktno držijo, kar pa ni bilo povsod. Prav zanimivo je bilo, kako v nekaterih krajih ob poti ukrepa sploh niso jemali resno, drugje pa so ga vsi dosledno spoštovali. Kot bi bili nekje kolektivno bolj, drugje pa manj dovzetni za spoštovanje preventivnih ukrepov.

Še s kavo sem se pocrkljal, potem pa na recepciji z vavčerjem poravnal nočitev in se poslovil. Že po sto metrih me je na cesti presenetila čredica krav dojilj z nekaj mladimi telički, ki so zasedle vozni pas in se obnašale, kot da je vse njihovo. Meni, ki sem šel peš mimo, se je zdelo to zanimivo in simpatično, nekaj avtomobilistom, ki so morali v koloni čakati, da se bodo kravetine odločile za premik s ceste, pa verjetno ne. Mimo počitniških hišk sem nadaljeval do šotnega barja, ene od naravnih značilnosti Pokljuke, kjer je bilo med nizkim rastjem razpetih veliko od rosnih kapljic svetlikajočih se pajkovih mrež, ki so izgledale kot kakšne umetniške inštalacije. Naprej sem šel po makadamu in gozdnih poteh prek še nekaj planin oz. večjih čistin, obkroženih z drevesi in posejanih z vikendicami. Bile so kot iz kataloga, tako “v nulo spedenane”, da je bilo že kar malo kičasto, vseeno pa bi bil z veseljem lastnik katere od njih, tudi najmanjše ali najslabše ohranjene, da bi se lahko, kadar bi bilo le mogoče, umaknil za nekaj dni tja, v naravo, stran od ponorelega sveta v dolini.

Območju izmenjajočih se čistin s pretežno lesenimi bajticami je sledil daljši odsek hoje po gozdu, kjer je bilo na poti presenetljivo veliko podrtega drevja. Včasih je bil pravi podvig skobacati se čezenj. In potem sem se spustil v Gorjuše, sledil je Koprivnik, malo naprej pa sem se povzpel do Vodnikovega razgledišča, od koder sem imel na dlani Bohinjsko jezero z vso proti nebu dvigajočo se okolico. Vreme je bilo kar pravo za uživanje ob panoramskem razgledu vsenaokrog. Tja sem prišel skoraj sočasno z dvema mladima Nemkama, ki sta mi med kratkim klepetom povedali, da sta na dopustu, ki ga preživljata v hiši, nedaleč stran. Pametni punci. In lušni tudi.

Potem sem se začel strmo spuščati proti Jereki, večkrat sekajoč cesto, ki se je veliko bolj zlagoma serpentinasto vlekla proti Bohinjski dolini. V Jereki sem se ustavil pri cerkvi. Ura je odbila dvanajst. Nikjer žive duše. Sonce se mi je zlovešče nasmihalo z neba, in ko sem se odpravil dalje, me je dobesedno bičalo. Dobrodejna senca pokljuških gozdov je bila že daleč za mano. Pozabljena. Pred menoj pa sama čistina. Skozi Češnjico, Srednjo vas in Studor do Stare Fužine ni bilo zaradi pripeke prav nič prijetno. Za dodatno toploto poleg tiste, ki me je morila z neba, je skrbel razgret asfalt, ob katerem sem hodil, in “kuril” še od spodaj navzgor kot vroča plošča na štedilniku. Saj sem se v Jereki še enkrat namazal s kremo proti soncu, a ker sem bil ves čas na odprtem in se nisem imel kam skriti, je bila to bolj slaba tolažba.

 

Prva slika: Vodnikov razglednik

Druga slika: Šotno barje Goreljek

Tretja slika: Mimo ene mnogih planin na Pokljuki

Preberi tudi

Juliana – Peš okoli Julijskih Alp (27)

Juliana - Peš okoli Julijskih Alp

Juliana – Peš okoli Julijskih Alp (42)

Juliana - Peš okoli Julijskih Alp

Juliana – Peš okoli Julijskih Alp (26)

Juliana - Peš okoli Julijskih Alp

Juliana – Peš okoli Julijskih Alp (35)

Juliana - Peš okoli Julijskih Alp

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme