Juliana - Peš okoli Julijskih Alp (23)

Piše: Nace Novak Fotografije: Nace Novak

In potem sem zgrešil pot

In potem sem zgrešil pot. Pri križišču sem se odločil za traktorsko pot, ki se je globoko ugrezala v mehko podlago, da tudi z džipom ne bi bilo mogoče voziti po njej. Ker kar dolgo ni bilo nobene markacije, mi je postalo sumljivo in sem se spet zatekel h GPS sledem, a preden se je stanje na zemljevidu posodobilo, sem prehodil že kakšnih 400 ali 500 metrov v napačno smer, gozd okrog mene pa vse bolj mrk in temačen. Ko sem spoznal napako, sem se hitro obrnil in vrnil do križišča, tam pa zagledal markacijo za nadaljevanje, ki je bila lepo narisana na drevesu, a pod takim kotom, da je med prihajanjem nisem mogel videti. Tam sem potem dokončno dojel, da je treba biti na križiščih še posebej pozoren, še zlasti sredi gozda, in da se res ni za zafrkavati. Naprej sem hodil po svetu, ki je bil vse bolj podoben pragozdu. Obdan sem bil z veličastjem dreves in tišino. Bilo je pomirjujoče in hkrati strašljivo, vsekakor pa lepo.

Mestoma je bilo treba splezati prek debla podrtega drevesa, ležečega čez pot zaradi vetroloma ali bog ti vedi česa, sem pa tja je tišino prekinil žvrgolet ali frfolet kakšnega majhnega ptička, sicer pa je naokrog vladala tihota, ki bi jo meditacije željnim prebivalcem velikih urbanih središč lahko prodajali, če bi se jo dalo z lopato naložiti, nekam zapakirati in odposlati, a hvala bogu to ni mogoče. Vse je tako, kot mora biti, in vse je tam, kjer mora biti. Čeprav bi bil že čas za postanek, priznam, da se v vsej tisti divjini nisem želel ustaviti. Vseeno sem toliko mestno dete, da mi prav samemu tam ne bi bilo prijetno malicati. Če bi bil oborožen, če bi imel s seboj vsaj kakšen bolj konkreten nož, bi bila druga štorija, samo s švicarskim žepnim nožkom z zvitim rezilom pa sem jo raje gnal naprej, odločen, da se ustavim pri prvih bolj konkretnih znakih človeške prisotnosti, z drugimi besedami, pri prvi bajti, ki jo bom srečal ob poti. Že kar nekaj časa je minilo, kar sem prečkal ograjeni pašnik z nekaj skromnimi kamnitimi pastirskimi hiškami na njem. Tudi tam sem bil vesel krav, ki so se pasle, pa napisa “Zaprite vrata za seboj!”, ki je pričal o človeški prisotnosti. To, da je napis “Pozor, bik na paši!” visel le onkraj ograjenega območja, v smeri, iz katere sem prišel, pa ga ni bilo, je bilo še bolje, saj bi bil sicer med hojo čez travnik kar malo na trnih in bi imel oči na pecljih.

Prva slika: sredi gozda

Druga slika: najbrž posledica vetroloma, saj ni šlo za osamljen primer

Tretja slika: pozor, bik na paši!

Preberi tudi

Juliana – Peš okoli Julijskih Alp (34)

Juliana - Peš okoli Julijskih Alp

Juliana – Peš okoli Julijskih Alp (42)

Juliana - Peš okoli Julijskih Alp

Juliana – Peš okoli Julijskih Alp (38)

Juliana - Peš okoli Julijskih Alp

Juliana – Peš okoli Julijskih Alp (36)

Juliana - Peš okoli Julijskih Alp

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme