Jezikovnica (4)
Odvečni presledek
Jezikovnih napak je več vrst. Mnogo jih nastane zaradi neznanja, nekatere so zgolj lapsusi, včasih pa nam jo zagode tiskarski škrat, kar je tudi svojevrstni lapsus – to je nehotena napaka, ki ne nastane, ker kakšnega pravopisnega pravila ne bi poznali, pač pa, ker se nam v besedilo prikrade, če nismo dovolj pozorni. Tiskarskemu škratu bi dandanes lahko rekli kar programski škrat, saj do napake ne pride pri stavljenju besedila v tiskarni, ki ga tako rekoč ni več, pač pa že prej, ko se besedilo računalniško oblikuje. Pozornemu bralcu rubrike Jezikovnica verjetno ni ušlo, kako je bil v prvi in drugi objavi zapisan moj elektronski naslov, kamor lahko naslovite jezikovna vprašanja. Prav bi bilo, če bi bil zapisan: vladka.tucovic@fhs.upr.si, v resnici pa je ponagajal takšenle programski škrat, ki je opisan uvodoma, in je pisalo: vladka. tucovic@fhs. upr. si. Kakšna je razlika med tema zapisoma? Na prvi pogled je skoraj ni, vendar: v prvem, ustreznem, za pikami ni presledka, v neustreznem pa presledki za pikami so. Če bi tak elektronski naslov, s presledki za pikami, vpisali v okvirček za prejemnika elektronske pošte, odgovora na jezikovno vprašanje ne bi bilo, ker vašega vprašanja sploh ne bi prejela, saj bi tak naslov bil neveljaven. Pa bi bil tudi pravopisno napačen? Da. Kdaj moramo pravzaprav za piko narediti presledek in kdaj ne? Ali ne drži, da je za piko vendar zmeraj presledek? Da in ne, bi se lahko glasil moj odgovor, zato pojdimo lepo po vrsti.
Pika, o kateri se v šoli učimo najprej, je tista, ki zaključuje poved. Za njo moramo narediti presledek, saj velja, da se naslednja poved v besedilu začne s presledkom levo od začetka te nove povedi. S tem ponavadi nimamo težav, saj je tudi za večino drugih ločil treba postaviti presledek, npr. za nekončnim ločilom vejico (v pričujočem besedilu mrgoli primerov zanjo) in za vsemi drugimi končnimi ločili, kot so klicaj, vprašaj in tri pike. Podobno je s piko, ko nastopa znotraj povedi in ne zaznamuje njenega konca, pač pa vrstilnost števnikov, npr. v datumih (danes je 5. januar ali 5. 1. 2017) . Prav vidite, za pikama pri številkah, ki označujeta dan in mesec, morata biti presledka, zato so napačni številni zapisi brez presledkov, ki jih nenehno videvamo povsod (5.1.2017) . Ali velja enako pri zapisu ure? Ne, tam pa med uro in minutami ne sme biti presledka, prav je torej ob 12.30 in narobe ob 12. 30. Za piko presledka tudi ne napravimo, ko zapišemo večja števila, npr. 20.000 milj, pa tudi ne, ko zapišemo spletni naslov (www.noviglas.eu) ali naslov elektronske pošte (uprava@noviglas.eu).
Ali presledek je ali ga ni, seveda ni pomembno, če pišemo na roko, drugače pa je, kadar tipkamo, čemur pa se dandanes skorajda ne moremo več izogniti. Govorimo o t. i. stičnosti oz. nestičnosti ločil. Če je ločilo stično, se vsaj na eni strani drži besede (npr. pika na koncu povedi in vezaj v besedi rdeče-bela zastava ter stični pomišljaj v zvezi cesta Trst–Ljubljana, ki je celo na obeh straneh stičen). Nestično ločilo pa je npr. nestični vezaj (Josip Murn – Aleksandrov) ali nestični pomišljaj (Prišel, videl – zmagal.). O pomenski razliki med vezajem in pomišljajem bomo spregovorili v kateri od prihodnjih Jezikovnic, tokrat se še zaustavimo pri piki.
Pogosto je namreč s presledkom za piko križ tudi v okrajšavah nazivov, ko se pred imenom zvrstita dve taki okrajšavi ali celo več. Tako je narobe, če za univerzitetnega diplomiranega inženirja zootehnike zapišemo: univ.dipl.inž.zoot., pravilno pa je: univ. dipl. inž. zoot. Presledka za pikama sta po tem vzorcu obvezna tudi pri drugih nazivih (izredni profesor se pravilno okrajša: izr. prof. dr. Janez Novak, napačno pa izr.prof.dr. Janez Novak; pravilno je doc. dr. Marija Novak, narobe pa doc.dr. Marija Novak).
Zelo pogosto vidimo narobe zapisane tudi druge okrajšave: tega meseca (t.m.) , tako imenovani (t.i.) , samostojni podjetnik (s.p.) , družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) , delniška družba (d.d.). Vse to je pravilno s presledkom za piko, torej: t. m., t. i., s. p., d. o. o., d. d. Za sklep bi torej lahko rekli takole: večinoma je za piko obvezen presledek, vedno pa ni tako, zato moramo biti pozorni na to, kdaj presledek rabimo pravilno in kdaj ne. Bralcem rubrike Jezikovnica želim, da bi se v novem letu pri rabi pravopisnih pravil motili čim manj in da bi se ob prebiranju jezikovnih nasvetov marsičesa naučili na novo ali si zgolj osvežili spomin. Srečno 2017!
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si.
