Jezikovnica

Jezikovnica (81)

Jezikovnica (81)

Piše Vladka Tucovič Sturman / Notri in noter, tam in tja, kje in kod

V zadnjem času sem v kar dveh slovenskih izvirnih leposlovnih delih (ne prevodih!) naletela na nerazlikovanje med prislovoma notri in noter. Ko bi bilo treba rabiti noter, je pisalo notri, navajam po spominu: “Prišla je notri”. To, da se je taka pomanjkljivost znašla v knjigi, pomeni, da razlike med notri in noter ne poznajo ne avtor ne urednik ne lektor, najmanj tri osebe pri eni knjigi torej. Seveda dopuščam možnost, da je šlo za lapsus, da je bila napaka preprosto spregledana, vendar me o nasprotnem prepričuje dejstvo, da se je isto ponovilo še pri drugi knjigi (ne pri isti založbi in ne pri istem avtorju). To me napeljuje k misli, da se na splošno izgublja zavest o razliki med prislovi, ki odgovarjajo na vprašanje kje? (notri, tam) in kam? (noter, tja). Še zlasti iz primorskega pokrajinskega jezika, torej pogovorne zvrsti, poznamo tudi rabo prislovov, ki je v knjižni slovenščini napačna, namreč: “grem tam” namesto “grem tja”. Poglejmo si vse skupaj nekoliko podrobneje.
Tudi pogovorni jezik je sistem, vendar ni normiran, zato v pogovornem jeziku ne moremo govoriti o odstopanju od norme, v knjižnem oz. standardnem jeziku pa ja, in to še zlasti, če v sistem knjižnega jezika prehajajo prvine pogovornega jezika, česar se uporabniki jezika največkrat sploh ne zavedajo. In prav za to gre v primeru, ki je bil povod za današnjo Jezikovnico. V pogovornem jeziku namreč ni narobe, če za obe vprašanji (kje? in kam?) rabimo odgovor notri, prislov noter, ki v knjižnem jeziku odgovarja na vprašanje kam?, pa iz sistema pogovornega jezika kar izgine. Primeri za tako neustrezno knjižno rabo so: “Gostje so stopili notri (pravilno noter!) in odložili plašče. Pridite notri (pravilno noter!). Poglejte, ali je kdo prišel notri (pravilno noter!) ”. In še primeri pravilne rabe: “Otroci so se notri dobro počutili. Ni zdržal dolgo v hiši, bivanje notri ga je utesnjevalo. Pogledala je v predal in notri našla polno dragocenosti”. Ste zaslutili razliko?
Podobno je med prislovoma tam in tja. Če se vprašamo, kam gremo (premikanje v določeno smer), si odgovorimo: tja. Če pa se vprašamo, kje smo (statičnost, se ne premikamo), si odgovorimo: tam. Po rabi neustreznega prislova tam namesto pravilnega tja, ko gre za premikanje (grem tam), je dandanes v osrednji Sloveniji zelo lahko prepoznati pripadnike mlajše generacije Primorcev, npr. iz Kopra, medtem ko se npr. zamenjevanje dajalnika in mestnika (pri njemu namesto pri njem) sliši tako na Primorskem kot v Ljubljani.
Kaj pa razlikovanje med kod in kje? Od kje si doma? Iz kje si doma? Iz kod si doma? Od kod si doma? Samo zadnja oblika je v knjižni slovenščini ustrezna. Prvi dve nista, ker se prislov kje ne more vezati s predlogoma od in iz, v tretjem pa raba ni pravilna, ker se prislov kod pravilno veže s predlogom od. Čeprav torej vprašamo, od kod je kdo doma, ne odgovorimo od Gorice, temveč iz Gorice, gre torej za manj običajen par od – iz, v nasprotju z ustaljenimi na – z in v – iz (na Jesenicah, z Jesenic; v Trstu, iz Trsta). Predlog od v paru s predlogom pri se redko rabi pri krajevnih imenih, ki izhajajo iz svetniških imen, npr. “doma je od Svetega Antona” ali “živi pri Sveti Trojici”, čeprav dandanes slišimo pogosteje: “doma je v Svetem Antonu”.
Pa pomenska razlika med zvezama “do kam” in “do kod”? Priznam, da tu skorajda ne zaznam več pomenske razlike, tudi sodobna raba kaže, da vedno bolj prihaja do zamenjevanja, ki ni več razumljeno kot napaka. Kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici ZRC SAZU, sicer “ [p] rislov kod ‘izraža vprašanje po prostoru, po katerem [statičnost] se dogaja premikanje’, prislov kam pa ‘izraža vprašanje po kraju, proti kateremu [smer] je dejanje usmerjeno ali ga doseže’. Zveza do kod daje torej poudarek na prostor premikanja (Do kod hočeš priti?), zveza do kam pa na kraj, kjer se nekaj zgodi (Pokazal je, do kam naj odkosijo.) ”. Sčasoma te razlike najverjetneje ne bomo več opazili …
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu.

19.03.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!