Jezikovnica (7)
V sržu ali srži?
V zadnjem času sem naletela na kar nekaj samostalnikov, za katere tisti, ki so jih zapisali, niso vedeli, katerega spola so, zato so jih napačno sklanjali. Npr.: to ni moj raven (pravilno: ni moja raven, v pomenu ‘ni moj nivo’), v sržu (pravilno: v srži, v pomenu ‘v bistvu, jedru, središču’), iz Žiri prihajajo čipke in finale so bile uspešne (pravilno: finale je bil uspešen).
V čem je težava, zakaj prihaja do takih napak? Večinoma zato, ker si nekako po svoje predstavljamo, katerega spola je posamična beseda, zgledujemo se po vzorcih, ki pa nam ne pridejo vedno prav. Nasprotno, zavedejo nas. Oglejmo si prvo besedo – raven. V imenovalniku ima t. i. ničto končnico, to je táko, ki na prvi pogled ne izraža spola, kot je prepoznavno izražen npr. v besedi delavec za moški spol (z obrazilom -ec) ali besedi delavka za ženski spol (z obrazilom -ka). Če besedo delavec ali delavka sklanjamo, dobimo prepoznavne končnice: delavec, delavca, delavcu, delavca, pri delavcu, z delavcem; delavka, delavke, delavki, delavko, pri delavki, z delavko. Samostalnik raven nas mogoče spominja na take besede, kot sta npr. koren ali bazen. Za njiju verjetno ne bi pomislili, da sta katerega drugega spola kot moškega, kajne? Vendar samostalnik raven ni moškega spola, temveč ženskega. Ste presenečeni? Sodi v tisto skupino samostalnikov ženskega spola, ki se ne sklanjajo po prvi ženski sklanjatvi. V rodilniku torej nimamo e-ja kot pri lipi (lipa, lipe), pač pa i (tako se sklanjajo npr. še samostalniki nit, miš, perut, smrt, ljubezen, prijaznost, sluz, moč, peč itd., pa tudi plesen in prikazen, ki se končujeta z en kot raven). Samostalnik raven torej pravilno sklanjamo takole: to je visoka raven znanja, ne morem si predstavljati njegove ravni znanja, to je primerno njegovi ravni znanja, prepoznavam visoko raven znanja, pri taki ravni znanja je lahko ponosen, s tako ravnjo/ravnijo znanja bo uspešen. V čem je skrivnost? V tem, da spola ne določamo po prvem sklonu, torej imenovalniku, temveč po drugem, rodilniku, zato besedi koren in bazen, ki sta moškega spola, v rodilniku sklanjamo tako, da dobimo prepoznavno končnico za samostalnike 1. moške sklanjatve, to je -a: korena in bazena (enako kot očeta, brata, koraka, avtomobila, psa itd.). Ne moremo pa sklanjati raven – ravena, ker je pravilno raven – ravni. Torej samostalnik raven ni moškega spola, saj v rodilniku nima končnice -a, pač pa -i, ki je prepoznavna končnica za samostalnike ženskega spola t. i. 2. ženske sklanjatve oz. i-jevske sklanjatve. Je prezapleteno?
Oglejmo si še druga dva primera. Tudi samostalnik srž ni moškega spola, pač pa ženskega in sodi v isto i-jevsko sklanjatev kot raven ali nit, zato bomo pravilno sklanjali takole: to je prava srž problema, ni videl resnične srži problema, ni se znal približati ustrezni srži problema, prepoznal je dejansko srž problema, o tej srži problema je veliko govoril, s to sržjo problema se je veliko ukvarjal.
Krajevno zemljepisno ime Žiri so tiste Žiri, ne pa tisti Žiri, torej samostalnik ženskega spola v množini. Pravilno sklanjamo: Žiri so blizu Idrije, iz Žirov so čevljarji, Žirem se približamo iz Škofje Loke, vidim Žiri, v Žireh izdelujejo čipke, z Žirmi so težave pri sklanjanju.
Samostalnik finale pa je večni problem športnih poročil. Čeprav se beseda finale zaključuje z e-jem, oblika finale ni samostalnik v množini, temveč ednini (množina samostalnika finale je finali), in ni ženskega spola, kot so tekme ali tekmovalke ali smučarske proge, pač pa moškega spola. Pravilno ga sklanjamo po 1. moški sklanjatvi, enako kot korak ali brat: letošnji finale je bil zanimiv, do napetega finala niso prišli, lanskemu finalu so se približali, na ta finale so dolgo čakali, v razburljivem finalu so končno zmagali, z uspešnim finalom so bili zadovoljni. V to skupino samostalnikov moškega spola sodijo še: faksimile in konklave, pa tudi osebna imena, kot so npr. Cene, Ceausescu ali Solce.
Ne nazadnje tudi samostalnik avto ni srednjega spola, temveč moškega, pa čeprav se v imenovalniku končuje na -o kot samostalniki srednjega spola (jabolko, kolo ali drevo). Jezik ima pač svoja pota, njegovi govorci pa na teh poteh/potih vedno znova odkrijemo kaj novega, kajne?
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si.
