Jezikovnica (50)
Imena bitij so tista lastna imena, ki jih imajo ljudje, živali, veroslovna in bajeslovna bitja itd. Pri ljudeh sem sodijo imena, priimki, vzdevki in psevdonimi ter poimenovanja prebivalcev. Danes se bomo podrobneje zaustavili pri imenih, in sicer tistih, ki nam včasih povzročajo težave, ko jih je treba sklanjati ali iz njih tvoriti svojilni pridevnik. Primer za to je okrajšano ime Suzi.
Kot se lahko prepričamo na slovenski Wikipediji, je Suzi ena izmed oblik imena Suzana, ki pa je seveda znano svetopisemsko ime. Izhaja iz hebrejskega imena Šušan, označevalo naj bi tudi cvetlico lilijo. Če bi potegnili vzporednico, bi lahko rekli, da sta Suzana in Lilijana isto ime, prvo izhaja iz hebrejščine, drugo pa iz latinščine. Podobni pari v različnih jezikih so še: Jasna in Klara, Svetlana in Lucija, Friderik in Miroslav itd. Naj kot zanimivost navedem še, da je tudi Žuža v osnovi Suzana, ta različica pa izhaja iz madžarščine.
Ime Suzana lahko v slovenščini različno okrajšamo. Na Štajerskem smo sošolko Suzano klicali Suza. Najbolj razširjena vseslovenska krajša oblika imena Suzana pa je najverjetneje kar Suzi, mogoče tudi po vzoru iz angleščine (Suzy), kot je Barbara kar Barbi (Barbie).
Ime Suzana sklanjamo po 1. ženski sklanjatvi, tako sklanjamo veliko večino slovenskih ženskih imen (npr. Marija, Irena, Sonja, Mateja itd.), pri tem ne bi smelo biti težav: Suzana, Suzane, Suzani, Suzano, pri Suzani, s Suzano. Tudi svojilni pridevnik ni problematičen: Suzanin avto.
Kako pa sklanjamo Suzi? Koga ni bilo? Ni bilo Suzi ali Suze ali celo Suzi-e ali kaj podobnega?! Pravilno v rodilniku je, da ni bilo Suzi, v dajalniku pa, da knjigo podarim Suzi. Suzi tudi vidim, s Suzi grem na sprehod in s Suzi se pogovarjam. Kako, boste rekli, slovenščina ima vendar sklone, ki se razlikujejo po končnicah, ne more biti v vseh sklonih enako!? Hm, če so končnice v vseh sklonih enake, to še ne pomeni, da beseda ni sklanjana, pač pa, da ne spada v tisto sklanjatev kot Suzana, kjer se spreminjajo končnice, pač pa v t. i. 3. žensko sklanjatev. Sem sodijo še druga ženska imena tujega izvora, npr. Ines, Iris, Dolores ali Lili, pa tudi povsem običajne besede, kot sta občni besedi: mami in punči: mami je tu, mami ni, mami podarim rožo, vidim mami, pri mami se imam lepo, z mami grem na sprehod. Tudi angleška oblika za Suzano (Susan) sodi v 3. sklanjatev. Znana ameriška igralka je Susan Sarandon. Njeno ime bi sklanjali: Susan je igrala v filmu, Susan tokrat ni bilo, Susan so podelili nagrado, v filmu sem videl Susan, o Susan sem se pogovarjal, s Susan so se veselili.
Kaj pa svojilni pridevnik? (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Piše Vladka Tucovič / Suzanin, Suzin in Suzijin