Jezikovnica

Jezikovnica (45)

Jezikovnica (45)

Piše Vladka Tucovič / Ivana Kobilca ali Ivana Kobilica?

V ljubljanski Narodni galeriji so pred kratkim odprli retrospektivno razstavo slovenske slikarke Ivane Kobilce (1861–1926), ki bo na ogled do 10. februarja naslednje leto. Naj bo ta priložnost povod za Jezikovnico o sklanjanju ženskih imen in priimkov ter tvorjenju svojilnih pridevnikov iz teh priimkov. Ob priimku omenjene slikarke bi me marsikdo popravil, češ da se pravilno zapiše Kobilica, saj je tudi “žuželka zelene barve z zelo dolgima zadnjima nogama”, kot pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika – kobilica, ne pa kobilca, kot ji sicer pogovorno rečemo marsikje na Slovenskem, tudi na Štajerskem.
Najprej torej razčistimo, da se je ena prvih uspešnih slovenskih slikark pisala Kobilca, ne pa Kobilica. Priimek Kobilica tudi obstaja. Ne nazadnje se tako piše znani slovenski maneken in humanitarec Alen Kobilica. To, da se priimki pogosto ne ujemajo s pravilno pisavo občnih besed, po katerih so nastali, je pogosto. Še en znani Slovenec, pisatelj Tone Partljič, je že večkrat povedal, da se njegovi sorodniki večinoma pišejo Partlič, samo njega je neki tankovestni uradnik ob rojstvu zabeležil kot Partljiča, in je tako ostalo. Pomislimo samo na različice priimkov, kot sta Volk in Vovk ali pa Komel in Komelj, Cergol in Cergolj pa še Vizintin ali Vižintin, pri čemer fašističnega spreminjanja slovenskih primorskih priimkov sploh ne bom načenjala, saj vemo, da je variant ogromno. Če bi slikarki vsiljevali priimek Kobilica namesto Kobilca, bi šlo za t. i. hiperkorektnost, ko torej pravilno popravljamo v napačno. Kot če bi priimek Kadivc spreminjali v Kadivec ali Jermenc v Jermenec ali Bolka v Boljka. Poznamo tudi žensko ime Manca poleg imena Manica, kjer je prav tako prišlo do izpusta samoglasnika kot pri Kobilci in Kobilici, čemur se strokovno reče vokalna redukcija in je značilna za narečja, manj pa za knjižni jezik. Priimke pišemo torej tako, kot piše v posameznikovih dokumentih.
Drugo jezikovno vprašanje pri Ivani Kobilci je, ali je prav Ivane Kobilce ali Ivane Kobilca. V prvem primeru sklanjamo tako ime kot priimek, v drugem primeru pa samo ime, podobno kot če pri priimku Kobilca ne bi šlo za samostalnik ženskega spola, pač pa samostalnik moškega spola – v to skupino sodi največ slovenskih priimkov. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

29.08.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!