Jezikovnica

Jezikovnica (44)

Jezikovnica (44)

Piše Vladka Tucovič / Še o krajevnih imenih

V prejšnji Jezikovnici sem vas na morje pošiljala v Črno goro, seveda le zato, da sem se lahko navezala na pravilen zapis tega zemljepisnega imena, ki je ime države. Ker pa imamo poleti več časa za potovanja, se bom tudi tokrat nekoliko pomudila pri tujih zemljepisnih imenih, vendar pri krajevnih, in to tistih, seveda, ki nas begajo ali jih pogosto rabimo napačno.
Tuja krajevna imena so zelo raznoliko polje. Za marsikatero tuje mesto imamo povsem podomačeno obliko (Rim, Dunaj, Pariz). Nekatera krajevna imena pa so v imenovalniku povsem enaka izvornemu jeziku (New York), slovensko končnico pa dobijo pri pregibanju, zato se imenujejo polcitatna: prihajam iz New Yorka, potujem proti New Yorku, vidim New York, sem v New Yorku, z New Yorkom sem bila zadovoljna. Pri tem ne bo odveč poudariti, da je končnico treba izpisati skupaj, brez vezaja, torej je prav: iz New Yorka in Washingtona, ne pa iz New York-a ali Washington-a. Čisto enako torej zapišemo te besede kot običajna slovenska imena. Nihče namreč ne bo pomislil, da bi narobe zapisal v Trst-u, čeprav gre pri polcitatnih imenih za povsem enak princip sklanjanja. Res pa je, da so v tujih imenih pogosto črke, ki jih v našem črkopisu ni (v navedenem primeru ipsilon in dvojni v), kar nas verjetno čisto po človeško zmede. Kadar ste v dvomu, si pomagajte tako, da pokukate na jezikovni portal fran. si ali pa polistajte kar po slovarskem delu knjige Slovenski pravopis 2001. Tako v elektronski kot klasični knjižni obliki boste našli sklanjani obe navedeni mesti (pa še marsikatero drugo). Pogosto pa pomaga že, če polistate po zunanjepolitičnih straneh kakšnega časopisa, in boste takoj imeli primere za pravilno rabo tujih imen, tudi osebnih (imena George tudi ne bomo sklanjali George-a, pač pa Georgea, enako kot Janez, Janeza).
Potem pa so tu še krajevna imena iz nam najbližjih južnoslovanskih jezikov, ki jih sklanjamo kot povsem slovenske besede, zato z njimi povečini ni težav: Zagreb, iz Zagreba, v Zagrebu; Skopje (izvirno Skoplje), iz Skopja, v Skopju; Slavonski Brod, iz Slavonskega Broda, v Slavonskem Brodu; Vinkovci, iz Vinkovcev, v Vinkovcih itd. Manjši problem se pojavi pri imenu mesta v Republiki Srbski oz. Bosni in Hercegovini, ki se izvirno imenuje Banja Luka, Slovenski pravopis 2001 pa pravi, da se po slovenskih pravilih piše Banjaluka. Tako nam pravopis poenostavi sklanjanje. Odpade namreč vprašanje, ali se v imenu sklanjata obe besedi (iz Banje Luke) ali samo druga (iz Banja Luke), saj bo najustrezneje, če bomo zapisali iz Banjaluke, torej podobno, kot bi sklanjali slovenska krajevna imena ženskega spola (iz Gorice, Izole ali Ljubljane).
Večji problem je pri samostalniku srednjega spola, ki označuje srbsko mesto Užice. V večini jezikovno nepregledanih slovenskih besedil se ga rabi kot samostalnik ženskega spola v množini, torej iz Užic in v Užicah, kar ni prav. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

28.07.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!