Jezikovnica (40)
To mi ne rabi ali tega ne potrebujem?
V zadnjem času me zaposlujejo besede, ki same po sebi niso napačne, neustrezne ali neprimerne, njihova neustrezna raba pa iz njih naredi napake ali pomanjkljivosti. Tako je tudi s prislovoma tam in tja, s katerima sem se ukvarjala nazadnje. Zmoti nas, če je prislov tam rabljen, ko bi moral biti rabljen prislov tja. Torej ni prav, da gremo tam, ampak smo tam. Če obrnemo in rečemo: grem tam, v sistemu knjižnega jezika naredimo napako. Še vedno se razumemo, vendar raba ni skladna s pomensko razliko med tam (Kje?) in tja (Kam?).
Podobno je z glagolom rabiti, ki ga lahko nenehno berete v Jezikovnici, saj pišem, da besede rabimo (uporabljamo) pravilno ali nepravilno, raba (uporaba) pa nam kaže odstopanje od norme ipd. Pogled na jezikovni portal fran. si nam pokaže, da ima glagol rabiti več pomenskih odtenkov, zamenjamo pa ga med drugim lahko s sopomenkami: uporabljati (stroj dosti rabijo), potrebovati (za pecivo rabimo moko), porabljati (lahkomiselno rabiti denar) in obrabljati (gume se hitro rabijo).
Nikjer med navedenimi primeri pa ni zgleda, ki bi nas navajal k rabi glagola rabiti namesto morati, kot vse prepogosto neustrezno slišimo, ko se posamezniki za rabo pravilnega knjižnega jezika ne trudijo dovolj: nalogo rabiš narediti do večera, ne rabiš priti na sestanek. V obeh primerih bi bilo primerneje: nalogo moraš narediti do večera in ni treba priti na sestanek.
Prav tako neustrezna je “primorska” raba glagola rabiti v primeru: ta srajca mi ne rabi. Pravilno knjižno je: te srajce ne potrebujem ali te srajce ne rabim. Vidimo torej, da smo v prvem primeru popravili dvoje: glagol rabiti smo zamenjali s slogovno primernejšim glagolom potrebovati, predmet pa smo pravilno zamenjali z rodilnikom, ker dejanje zanikamo. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Piše Vladka Tucovič /To mi ne rabi ali tega ne potrebujem?
