Jezikovnica (25)

Bralko Jezikovnice zanima, kakšna je razlika med besedama številen in številčen. Ta pridevnika sta si na prvi pogled podobna, vendar samo na zunaj, po obliki, imata pa različen pomen. Razliko med njima si najlažje predstavljamo, če v Slovarju slovenskega knjižnega jezika preberemo njuno pomensko razlago. Pri pridevniku številen piše (če pomensko razlago preprosteje povzamemo), da “izraža veliko oseb ali stvari kake celote”, primeri rabe pa so: “po vojni so bile obnovljene številne vasi; številni razstavljalci na sejmu, številna mesta v knjigi, številni mislijo drugače”. Pri pridevniku številčen pa se lahko poučimo, da “se nanaša na številke ali števila”, primeri rabe pa so: “številčni podatki, številčni prikaz, številčna sestava komisije, številčni znaki, številčno razmerje, številčna premoč, številčno močnejši sovražnik”.
Do sem je vse jasno, kajne? Kljub temu pa se v rabi pojavljajo napake, predvsem takrat, ko bi morali rabiti besedo številen, ker imamo v mislih množico ljudi npr., pa se nam prikrade beseda številčen, ki se nanaša na število kot tako, ne na množino. Lahko si pomagamo še drugače, če bo to učinkovitejše: številčen je vrstni pridevnik (po njem se vprašamo: kateri?), zato so tudi primeri rabe za moški spol v imenovalniku v določni obliki: “številčni kod, številčni prikaz”. Številen pa je lastnostni pridevnik (po njem se vprašamo: kakšen?), ki ga lahko rabimo v nedoločni (“prvi razred je letos številen”) ali določni obliki (“ta številni razred je razveseljiv”).
Prav je torej zapisati: “med dopustom smo obiskali številna mesta s številnim prebivalstvom, ki je bilo v turističnem gradivu prikazano številčno”, sopomensko pa bi se lahko tudi izrazili: “med dopustom smo obiskali mnoga mesta/veliko mest z obsežnim prebivalstvom, ki je bilo v turističnem gradivu prikazano numerično/s številkami”. Narobe pa bi bilo: “številčna igralska zasedba, številčna konkurenca in najštevilčnejša nacija”. Res pa je tudi, da se zavest o razliki med številen in številčen izgublja, kar pomeni, da se številčen pogosto rabi namesto pridevnika številen, npr.: “številčna udeležba, najštevilčnejša organizacija, številčnejše grožnje”, kar je narobe, ker ni logično, vendar vseeno razumljivo iz konteksta.
Pravzaprav sem skoraj prepričana, da bi redkokateri bralec opazil, da je zveza “številčna udeležba” neustrezna, ker bi moralo biti “številna udeležba”, saj gre za mnogo ljudi, ne za strokovni termin kot npr. “številčno zaporedje, številčni podatki, številčno ocenjevanje”. Tisti pa, ki imate tankočutno uho in oko, in med njimi je naša bralka, pa najverjetneje pogosto naletite na napačno rabo, kajne? Upajmo, da je bo vseeno čim manj. Pa lep pozdrav do prihodnjič!
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu.

Vladka Tucovič

Številen in številčen

Preberi tudi

Jezikovnica (85)

Rubrike

Jezikovnica (85)

23.05.2020
Jezikovnica (80)

Jezikovnica

Jezikovnica (80)

04.04.2020
Jezikovnica (78)

Jezikovnica

Jezikovnica (78)

07.02.2020
Jezikovnica (84)

Jezikovnica

Jezikovnica (84)

09.05.2020

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme