Jezikovnica (23)
Nič novega ne bom povedala, če bom zapisala, da je jezik živ organizem in se spreminja. Ali drugače povedano: besede imajo svoje življenje, ki se v nekem trenutku lahko tudi konča. Ponavadi tak trenutek dolgo traja oz. je tako zastarevanje besed dolgotrajni proces, pa vendar: na koncu se dokončno poslovijo. Si lahko predstavljate, da bi danes namesto besede soba rabili besedo izba ali kamra, vrata bi bila duri ali dveri, cigareti pa bi rekli smotka? Pa vendar so to bile besede, ki so veselo živele še pred stotimi leti in jih je s pridom rabil tudi naš največji pisatelj, kot mu po šolsko radi rečemo, Ivan Cankar. Njegovemu jeziku niso bili tuji deležniki, pa vendar si danes težko zamislimo, da bi npr. rekli: “Stopivši v stanovanje sem prižgala TV in videvši slab program sem ga takojci izključila”. Take besede so zastarele in so v sodobni vsakdanji komunikaciji odvečne. Drugače je, če se na parodičen način z njimi skuša vzbuditi estetski učinek, kot izvrstno uspeva vsestranskemu besednemu ustvarjalcu Andreju Rozmanu – Rozi.
Obstajajo pa besede, ki veljajo za zastarele, vendar se govorcem in piscem zdi neznansko imenitno, če jih uporabljajo, verjetno mislijo, da bo njihovo sporočilo bolj uradno, če bo malo dišalo po starinskosti. Največkrat pa se tega, da rabijo zastarele besede, sploh ne zavedajo. Primer za to je, recimo, raba “potom elektronske pošte ali potom maila”. Slovenski pravopis 2001 “potom” označuje kot nepravi predlog (sorodna mu je še beseda “tekom”), dodaja mu kvalifikator uradovalno, Slovar slovenskega knjižnega jezika pa kvalifikator pisarniško. Realno jezikovno stanje leta 2017 pa je tako, da se je “potom” že poslovil in da je njegova raba naravnost smešna. Rabiti zvezo “potom maila” v pomenu “po elektronski pošti vam bomo sporočili rezultate” je torej povsem neustrezno, je neke vrste jezikovni relikt, ki je še toliko absurdnejši, ker vstopa v zvezo z moderno, prevzeto besedo, kot je mail oz. e-mail v pomenu elektronska ali e-pošta. Ustrezneje je seveda rabiti “po mailu oz. e-pošti ali elektronski pošti”, manj ustrezno, pa še vedno sprejemljivo “prek maila oz. e-pošte ali elektronske pošte”.
Druga, danes omenjena beseda, ki ji tudi že mahamo, ko se pelje na odhajajočem vlaku, je beseda “tekom”. Zanjo pa se zdi, kot da nam kar noče in noče izginiti izpred oči, saj jo nenehno in vedno znova slišimo v pogovornem knjižnem jeziku, res pa je, da nekoliko manj v zapisanem. Pogoste zveze, ki jih slišimo, so: “tekom leta, študija, vojne, raziskave”. Zamenjati jih je mogoče z ustreznejšim predlogom, ki je povsem pravilen in tudi zveni bolj moderno: “med letom, med študijem, med vojno, raziskavo”. Če že ne gre drugače, lahko zvezo “tekom dneva vas bomo obvestili” zamenjamo z zvezo “v teku dneva vas bomo obvestili”, saj je res nerodno rabiti “med dnevom”, medtem ko je že manj neprimerno, torej ustrezneje rabiti “do konca dneva vas bomo obvestili”. Izberemo lahko več možnosti, pri tem pa je treba slediti svojemu jezikovnemu občutku, ki se krepi tudi tako, da smo pozorni na jezikovno rabo, ko jezik rabimo sami ali ko poslušamo in beremo jezikovna sporočila drugih.
Uspešno tovrstno razvijanje jezikovnega občutka želim in vas lepo pozdravljam do naslednjič!
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič
