Jezikovnica (181)
Kako izgovorimo Malmö
Tekmovanje za pesem Evrovizije je že minilo, prah pa ta dogodek še vedno dviguje, zato verjetno ni povsem napak, če se tudi v Jezikovnici še enkrat ozrem na to prireditev, vendar zaradi jezikovnega vprašanja. Ko sem namreč v preteklih tednih poslušala medijsko poročanje iz tega švedskega mesta, sem opazila težave z izgovorom njegovega imena, Malmö. Kako torej v slovenščini izgovorimo o s posebno oznako, dvema pikicama, česar v slovenskem črkopisu ni? Čisto preprosto: kot e. In kje to izvemo? Odgovor je spet čisto preprost: v Slovenskem pravopisu 2001 oz. na jezikovnem portalu Fran. Prav zato, ker je odgovor na naslovno vprašanje, kako izgovorimo Malmö, tako enostavno najdljiv, saj ga imamo v temeljnem slovenskem jezikovnem priročniku, Slovenskem pravopisu 2001, ki je dosegljiv tudi prek spletnega jezikovnega portala Fran, ne razumem, zakaj se jezikovni uporabniki pogosteje ne pozanimajo o jezikovnih informacijah, ki jih lahko dobijo tam. Ponavljam torej svoj nasvet spet in spet: iščite jezikovne podatke na Franu!
Mogoče pa marsikdo dvomi, da bi v slovenskem jezikovnem priročniku lahko našel podatke o izgovoru tujih zemljepisnih imen. Dejstvo je, da nas lahko Slovenski pravopis 2001 z naborom lastnih imen pogosto pozitivno preseneti, zato vse bralke in bralce vabim, da se mu večkrat pustijo presenetiti. Po drugi strani se marsikdo čudi, zakaj neki bi v slovenskem jezikovnem priročniku iskali informacije o izgovoru tujega imena. Ponavljam, da so tudi prevzete besede del slovenskega jezika, saj jih pogosto prevzemamo zapisane v izvirniku, po svoje pa jih pregibamo (sklanjamo) in jim priredimo izgovor, torej jih podomačimo v izgovoru. Ja, prav ste prebrali, Malmö se v slovenščini tudi sklanja po naše, ne samo, da ga izgovorimo po domače. Tekmovanje za pesem Evrovizije je bilo namreč v Malmöju – v mestniku se torej osnovi Malmö doda končnica -ju. Vendar pozor! Nikakor ne takole z vezajem: v Malmö-ju. Končnice, zapisane z vezajem, so ustrezne zgolj pri sklanjanju kratic (npr. v NUK-u – kjer pa tudi niso obvezne, saj lahko kratice sklanjamo tudi brez končnic, npr. v NUK). Ne, prevzeti samostalnik Malmö se v slovenščini sklanja, kot se mora sklanjati vsak samostalnik moškega spola, saj v slovenščini sklanjamo tako, da dodajamo končnice: Malmö, Malmöja, Malmöju, Malmö, v Malmöju, z Malmöjem.
Na Franu izvemo še, da se prebivalec Malmöja imenuje Malmöjčan, prebivalka pa Malmöjčanka, tvorimo pa lahko tudi pridevnik na -ski, in sicer malmöjski. V vseh pravkar naštetih besedah se o s pikama bere kot e, torej [malme, malmejski, malmejčan, malmejčanka], vrnimo se torej k izgovoru. Vem, da se vam, potem ko ste prebrali te vrstice, postavlja vprašanje, zakaj je tako. Kakšno zvezo ima glas e s črko o in pikama nad njo? Velja pravilo, da v slovenskem knjižnem jeziku izgovarjamo samo tiste glasove, ki sodijo v knjižni glasovni sistem. Vseh vrst glasov iz tujih jezikov, ki ostajajo zapisani ob prevzemanju v slovenščino (npr. Köln, Schröder, München, Tübingen itd.), ne moremo izgovarjati, kot je v izvirniku, saj bi to v slovenščini zvenelo tuje oz. bi bilo nepotrebno pačenje, zato te glasove v izgovoru približujemo najbližjim slovenskim ustreznikom, za ö je to e, za ü pa i ali u (manj pogosto); izgovarjamo torej [keln, šreder, minhen, tibingen]. Spomnimo se, da smo v Republiki Sloveniji imeli predsednika, ki se je pisal Türk, kar je po knjižni izgovorjavi [tirk], pa tudi eden vodilnih slovenskih literarnih ustvarjalcev in režiser ima v svojem priimku črko nemškega izvora, namreč Vinko Möderndorfer [mederndorfer]. Če pri izgovorjavi njegovega priimka v knjižni slovenščini pokažemo svoje znanje nemščine, s tem napravimo stilistično napako. To velja seveda tudi za vse druge jezike, še zlasti angleščino, zato na koncu še priporočilo: nikar se, ko govorimo slovensko, ne bahajmo z angleško izgovorjavo, ker le-ta sodi v angleški, ne slovenski jezik.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
