Jezikovnica (169)
Kaki, kaki in kaki ali zlato jabolko
O kateri drugi drevesni vrsti bi novembra sploh lahko pisala v Jezikovnici, če ne o kakiju, ki nas v tem letnem času ne razveseljuje le s svojimi rajskimi sadeži razkošnega okusa, temveč tudi z izredno intenzivnimi barvnimi odtenki svojih listov od zelene do rumene in rdeče. Kaki pa je še kako zanimiv tudi z jezikovnega vidika. V nadaljevanju o tem izveste kaj več.
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je kaki “južno drevo z velikimi listi ali njegov sladki, paradižniku podoben sad”, čeprav dandanes vemo, da kakiji še zdaleč ne uspevajo zgolj v “južnem” podnebju, pač pa jih na marsikaterem vrtu oz. sadovnjaku najdemo celo na Štajerskem. Vsekakor je kaki nekoč veljal za eksotično sadje, njegova domovina je namreč daljna Azija, vendar ne pozabimo, da je azijskega izvora celo marelica, ki se nam dandanes zdi povsem običajno domače sadje. Kakijevo drevo je simbol miru, zato ga po vsem svetu sadijo v spomin oz. opomin na opustošenje japonskega mesta Nagasakija z atomsko bombo leta 1945.
Samostalnik moškega spola kaki, ki označuje drevesno vrsto, je nekoliko neobičajen samostalnik 1. moške sklanjatve, saj se končuje na -i podobno kot manjšalnice nekaterih moških imen (npr. Jani, Robi, Vili, Mili itd.) ali druge prevzete besede (npr. kroki, kari ali država Mali). S sklanjanjem kakija naj ne bi imeli takih težav, kot jih imamo pri Robiju in Miliju, ki na Primorskem pogosto dobita pogovorno obliko “Robita” in “Milita”. Beseda kaki je seveda tudi prevzeta beseda. Kot piše v Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja, smo jo v slovenščino dobili prek italijanščine (cachi). Latinsko ime te sadne vrste je Diospyrus kaki, izraz kaki pa je japonskega izvora.
Beseda kaki pa v slovenščini še zdaleč ni enopomenska, ima namreč vsaj tri pomene (od tod v naslovu današnje Jezikovnice njegova trikratna pojavitev). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika namreč lahko preberemo še, da je kaki tudi odtenek barve, in sicer “svetlo rumenkasto rjava”, pa tudi “tkanina kaki barve, navadno platnena”. Barva kaki torej še zdaleč ni žareče oranžna, kakršni so plodovi kakija, temveč prej spominja na temno zelen odtenek vojaških uniform. Takšni pa so tudi kakijevi listi, preden se odenejo v pisane jesenske barve, zato se ne začudimo, da v primerih rabe najdemo zvezo “kaki uniforma”. Kakšen absurd, da je drevo kaki – simbol miru, barva kaki pa nas spominja na – vojake oz. vojno. Jezikovno uganko nam razreši brskanje po Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja, kjer izvemo, da barva kaki nima nikakršne zveze s kakijevim drevesom, saj samostalnik kaki, ki označuje drevo, izvira iz japonščine, pridevnik kaki, ki označuje barvni odtenek, pa je prek angleščine (khaki) prišel iz perzijščine, kjer je označeval prah. Barva kaki je torej take barve kot prah oz. prašna barva.
V slovenščini je barva kaki nesklonljivi pridevnik, podobno kot beseda roza, drap ali bež; to pomeni, da ima v vseh sklonih enako obliko: v izložbi je kaki obleka, brez kaki obleke ni hotela oditi, stegnila je roko proti kaki obleki, videla je kaki obleko, stala je ob kaki obleki, ovila se je s kaki obleko.
Kakiju pravimo tudi zlato jabolko in ne glede na to, da v jesenskem času, ko drevo zgubi listje, njegovi plodovi “pozlatijo” marsikateri celinski vrt, vendarle velja za simbol Primorske – zato ni neobičajno, da ga podelijo tudi zmagovalcu vsakoletnega izbora Osebnost Primorske; tisti zajetni kaki, v katerega bi najraje kar ugriznili, tako lepo je videti, je delo akademskega kiparja Boštjana Drinovca.
In še zanimivost: ob kakijevih sadežih se na trgovinskih policah pojavlja pridevnik “trdoužitni” ali zveza “trdo užitni”. Priznam, da me podredna zloženka “trdoužitni” nekoliko preseneča, bolj smo namreč navajeni na druge pridevnike, ki se začnejo s trdo- (npr. trdoglav, trdosrčen, trdovraten), pa tudi njena raba je dokaj redka. Jezikovni korpus Gigafida 2.0 namreč ni zabeležil nobene njene pojavitve.
No, ne glede na zapisano (ali nezapisano) naj vas kaki razveseljuje – če uživate v njegovem uživanju ali uživate zgolj v pogledu nanj, na njegove sadeže in slikovito obarvano jesensko listje.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
