Rubrike

Jesenski jazz v Furlaniji

Jesenski jazz v Furlaniji

Tedenska rubrika Novega glasa, s katero urimo organe sluha in srca, se je za kratek čas umaknila pomembnejšim tematikam.

Vsaka, še tako krasna skladba nujno zahteva nekaj premora in predaha, eno ali dve pavzi. Tako v glasbi kot v življenju sta vztrajnost in stanovitnost osnovni vrlini, kar pa ne pomeni, da si ne moremo (in smemo) vzeti trenutek pavze, da napolnimo pljuča in razmišljamo. Tako bomo boljše nadaljevali to, kar smo začeli!
Ne zamerite, da smo spet pri jazz glasbi. To je glasbeni svet, ki ima veliko prednost in hkrati (skoro) nepremagljivega sovražnika. Začnimo s slabo novico: jazzisti delujejo snobovsko, vzvišeno, poslušalstvo pa se posledično skrči na skupino (zagrizenih) ljubiteljev, lahko bi rekel navijačev. Glasba in šport sta si marsikdaj strahotno blizu. Po drugi strani pa je to svet, ki nagovarja najrazličnejše obraze, saj je v njem neskončno okusov, ki pridejo takoj na jezik ali pa šele potem, ko pogoltnemo.
Preden se naslednji teden vrnemo na domače, bomo namenili nekaj besed “domačemu” jazzu oz. dogajanju v zvezi s tem žanrom v naši neposredni bližini. Združenje Controtempo je njegov glavni ponudnik, oktober pa mesec, ki na tem področju največ nudi. Začeli smo ga 23. v mesecu v gledališču Verdi v Pordenonu, ki kljub sodobnim linijam lepo sede v srednjeveško mestece. Za uvod v festival “Il volo del jazz” so v pokrajinsko prestolnico povabili velikana črno-belih tipk Herbieja Hancocka s projektom “Plugged in. A night of explorations”. Koncert so najavljali kot njegov prvi solo koncert v Evropi, pa se je izkazal za nekaj povsem drugega: vzhičen nad horizontom Ipoda je ameriški zvezdnik nastopil s šovom klavirskih tehnikalij, ki bi lahko spadal bolj na kak glasbeni sejem kot pa v koncertno dvorano. Onkraj energičnega, njemu podobnega uvoda za klasično perutjo (Hancock ima prirojeni čut za potrato), so druge priredbe slavnih hitov zvenele nekoliko banalno, nehomogeno, raztreščeno. Želel je presuniti z brzostrelko sintetičnih zvokov, povzročil pa je obratni učinek: kot bi na odru ne stal Hancock sam, temveč kak njegov mladi in neizkušeni posnemovalec. Prijela nas je nostalgija njegovih začetkov v kvintetu Milesa Davisa in prvih mejnikov (plošče Takin'off, Mayden voyage, One finger snap) pri založbi Blue note.
Jesenski program se je zadnji teden v mesecu premaknil v Humin, kjer je 15. izvedba festivala Jazz & Wine of Peace postregla s kakovostnimi izvajalci, med katerimi poudarjam Bill Evans Soulgrass projekt, kvintet Gaetana Liguorija in legendarnega Henrija Texierja, ki je pri nas nastopil v triu. Festivalski niz, ki ga je odprl Hancock, se nadaljuje. Že 24. novembra boste v gledališču Zancanaro v Sacileju lahko občudovali kitarskega guruja Johna McLaughlina, utemeljitelja legendarne skupine “Mahavishnu orchestra”. V decembru bodo še tri priložnosti za obisk.
Jernej Šček

22.11.2012

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!