To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne loči, marveč jih združuje

Piše: Jurij Paljk Fotografije: JMP

Na Svetih Višarjah je bilo že 34. romanje treh Slovenij

V meglenem in deževnem vremenu se je v nedeljo, 7. avgusta 2022, na Svetih Višarjah na 34. romanju treh Slovenij zbralo lepo število ljudi. Osrednje predavanje je imel beneški kulturni delavec in publicist Giorgio Banchig, slovesno mašo pa je s slovenskimi izseljenskimi duhovniki daroval ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

Kljub slabemu vremenu se je na 34. romanju treh Slovenij, ki ga organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, podpira pa Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zbralo lepo število vernikov iz zamejstev, matične domovine in izseljenstva.

Na ploščadi za božjepotno cerkvijo Svetovišarske Matere Božje, ki jo krasijo poslikave Toneta Kralja, je Kvintet trobil veteranov iz Ljubljane najprej zaigral slovensko in evropsko himno, nakar je predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi g. Janez Pucelj prisotne pozdravil in pripravil kratek oris nastanka romanja treh Slovenij, ki ima tudi danes namen združiti vse slovenske ljudi na skupnem romanju. Prisotne je v imenu ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona pozdravila višja svetovalka v Uradu RS za Slovence po svetu in v zamejstvu Ana Ahačevčič, ki je izrazila občudovanje in podporo tradicionalnemu romanju in duhovnikom, ki delujejo med slovenskimi izseljenci v Evropi.

Beneški publicist, zgodovinar in javni delavec Giorgio Banchig je imel osrednje predavanje z naslovom Oglejski patriarhat kot model sožitja za današnji čas.

“Zavedamo se, da je bila oglejska Cerkev mati narodov, katerim je zagotovila istovetnost, spoštovala je njihove jezike in kulture; vemo, da je slovenskim plemenom odprla vrata svojega ozemlja, opustošenega od barbarskih vpadov; oglejska Cerkev je bila mati cerkva in narodov, ki še danes živijo na tem širokem ozemlju,” je povedal Banchig, ki je pripravil strnjen zgodovinski oris Ogleja in njegova vpliva na nas Slovence.

V nadaljevanju je izpostavil “model Ogleja” kot aktualni vzorec sobivanja med narodi danes, ko imamo ponovno pred vrati vojno. Za oglejsko Cerkev je bilo namreč značilno, da narodov ni pokristjanjevala nasilno, ampak je spoštovala njihove jezike, omiko. S kulturnega vidika je bil oglejski patriarhat namreč večjezičen, saj so na njegovem ozemlju prebivalci govorili slovensko, furlansko, hrvaško, nemško in italijansko.

“Cerkvena struktura oglejske škofije je torej za vse tri kulture, germansko, romansko in slovansko, predstavljala ugodno priložnost razvoja in srečevanja, odprto delavnico soočanja, osnovo za dejanske izmenjave ne le na verskem in cerkvenem področju, temveč tudi v gospodarstvu, literaturi, jeziku, umetnosti, celo v glasbi,” je poudaril Giorgio Banchig.

“Načela, praksa in odnos oglejske Cerkve do jezikovnih skupnosti so na tem  evropskem območju ustvarili neko posebno, originalno kulturo sožitja, neko naravno senzibilnost do določenih človeških vrednot, neko skupno vizijo sveta, ki so se izražali v načinu življenja, v kmetijskem in obrtniškem delu, v petju, v glasbi, v plesu …,” je še dodal Banchig, ki se je ob 80. obletnici nasilne smrti spomnil dr. Lamberta Erlicha, ki je bil “pravi sin oglejske Cerkve”. Tak je bil Tudi Ivan Trinko in zato je Banchig končal z mislijo: “Tako za Ehrlicha kot za Trinka je Bog vir in temelj človekovih in narodnih pravic – Bog je vir in temelj pravice do obstoja na lastni zemlji in do rabe maternega jezika.”

Slovesno mašo je v cerkvi daroval z izseljenskimi duhovniki ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar, ki je dejal, da na Svete Višarje “prihajamo z željo po zahvali Mariji za naš narod in vse dobrine, ki jih prejemamo zaradi poklicanosti v življenje našega naroda in ker jo kot Mater želimo prositi za varstvo, spremstvo in pomoč na naši življenjski poti.” Tudi on se je v pridigi spomnil dr. Lamberta Erlicha, “ki ga imenujemo tudi prerok slovenskega naroda”. Opozoril je na Erlichovo “višarsko idejo Slovenije kot povezovalke Slovanov in drugih narodov”. 

Škof Šuštar je v svoji pridigi tudi navedel Erlichove misli: “Leta 1933 je v svojem znamenitem govoru stražarjem na Višarjah takole razmišljal: ‘Ni naključje, da smo se zbrali prav tukaj, marveč je to Božja volja. Božja volja nam tukaj, na Svetih Višarjah razodeva, kaj je naloga Slovencev na zemlji, kjer živimo. Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena. Njihovi valovi, ki prihajajo od juga, severa in vzhoda, bi udarili skupaj prav tu. Romani, Germani in Slovani bi prav tukaj skušali riniti drug drugemu mejnike nazaj. A naši očetje so modrejši od vojskovodij in politikov. Namesto mejnika so postavili na otok med tremi narodi cerkev. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne loči, marveč jih združuje. Danes je tak mejnik vsa naša domovina. Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom. Sama ne sme biti ne eno ne drugo ne tretje. Ostati mora mejnik, ki druži kakor Svete Višarje. To je Božja volja! To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel bodisi na jugu ali severu, na vzhodu ali na zahodu! Božja volja je, da mi vsi za to svobodo delamo in božji volji se ne sme nihče izmikati …’ Svojo pridigo je škof končal z mislijo: “Dr. Ehrlich zatrjuje, da človek svojo narodno dolžnost sicer spoznava tudi brez krščanstva, a vsekakor jo bolje z njim. Krščanstvo nas kot občestvena vera spodbuja k ljubezni do naroda.”

Po maši, med katero je pel mladinski zbor Utrip iz Besnice, je bil na ploščadi za cerkvijo krajši kulturni program, med katerim so predstavili tudi ponatis knjige Svete Višarje Lamberta Erlicha, ki jo je izdala Rafaelova družba. O liku in ponatisu je spregovorila Erika Jazbar.

Romanja treh Slovenij se je udeležilo več vidnih slovenskih predstavnikov, med njimi tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme