Kristjani in družba

Je današnja družba povsem tekoča?

Je današnja družba povsem tekoča?

Piše Andrej Vončina: Skozi drugačno prizmo (14)

Zanimivo je bilo prebirati članek Marcella Venezianija glede tekoče družbe, ki je po Zygmuntu Baumanu postala praktično že neke vrste “dogma”. Vprašanje je namreč, ali nismo te označbe v našem času že presegli, pa bi zato morda kazalo podati ugovore tej utekočinjenosti naše družbe, ki jih naš novinar strne v tri. Prvi je kemijske narave, kjer imamo najprej trdno, nato tekoče stanje, nazadnje pa še plinsko stanje. Morda je torej nastopil čas, da naznanimo, kako je tekoče stanje že preseženo v korist plinskega, ki se bolj sklada “s prevlado etra in neotipljivimi elektromagnetnimi valovi”. Zanimiva se mi zdi zlasti prva primera, saj je dandanes resnično marsikaj izredno hlapljivo, prav kakor kak eter, in sicer v časovno zelo kratkem intervalu, pa nima nekega pravega obstanka. Po drugi strani pa ta dandanašnja prevlada samih čustev tudi ustreza “neotipljivim” elektromagnetnim valovom, ko ni nič zares oprijemljivega in konkretnega. Drugi ugovor, ki ga podaja Veneziani, je ta, da “utekočinjenost ne sovpada s popolno pozabo in zanikanjem vsakršne oblike, saj obstaja, kakor nam razlaga molekularna biologija, tudi vodni spomin, ki vzdržuje sled snovi, s katerimi je prišla v stik”. Nato uporabi nekaj mitoloških podob: “Imamo Leto (Lethe), vodo pozabe, vendar imamo tudi vodo spomina, reko, ki so ji v antiki rekli Evnoja in ki teče blizu Lete”. Potem nadaljuje, da imamo kot nekakšno butanje valov, ki ponazarja določeno vračanje ali povratke, poleg tega pa imamo še nekaj, kar navadno označujemo kot negativno, ki se utekočinjenosti upira: “To je npr. plastika v naših morjih, ki ni niti biološko razgradljiva niti se ne more stopiti v vodah”. Ta drugi ugovor je biološko-ekološki in mitološki, pa vidimo, kako “verska resnica” tekočinskosti ne drži povsem. Imamo pa še tretje vrste ugovor, ki bi ga lahko označili kar kot naravni, ki nam pravi, da četudi so naši odnosi plavajoči, tekoči in plinski, še vedno ostaja tudi nekaj trdnega, kar je pa vse tisto od nekdaj veljavno, kar pa smo dandanes nekako na novo odkrili, prav kakor kako poplavljeno območje, ki je ponovno pokukalo na dan izpod voda. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

23.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Za slovenski glas

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!