Javno srečanje o drugem Vatikanskem cerkvenem zboru
V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici je bilo 30. oktobra res zanimivo javno srečanje, posvečeno drugemu Vatikanskemu cerkvenemu zboru in Gorici 50 let po začetku zborovanja, ki je po svoje prenovilo in spremenilo obraz Cerkvi, pa tudi našim krajem. Po uvodnem pozdravu ravnatelja Kulturnega doma Igorja Komela je najprej spregovoril teolog in časnikar Andrea Bellavite; na kratko, a zelo poglobljeno je orisal družbo, v kateri je dozorel čas za tak dogodek, ki je po svoje presenetil sam vrh Cerkve. Bellavite je omenil glavne novosti, ki jih je prinesel koncil, obenem pa tudi poudaril, da je bilo delo koncilskih očetov tako obširno, da se v konstitucijah, odlokih in drugih dokumentih, ki so izšli v tistih letih, najdejo tudi nedoslednosti. Na bolj časnikarski način, začinjen z osebnimi spomini in aktualizacijami, sta na večeru, ki ga je priredilo združenje Forum Cultura v sodelovanju s Kulturnim domom in se ga je udeležilo posebno raznoliko občinstvo, izrazila svoja gledanja urednik škofijskega tednika Voce Isontina Mauro Ungaro in naš urednik Jurij Paljk. Posebno zanimiv je bil bežen pregled novosti, ki jih je koncil prek škofov Pangrazia, Cocolina, Bommarca in slednjič De Antonija prinesel tudi na Goriško: od misijonskega zagona do iskanja sprave in sožitja, preseganja meje in najrazličnejših družbenih ter mladinskih pobud, ki so z novim evangeljskim duhom prekvasile goriško zemljo in ljudi. Če je Bellavite posebej izpostavil novosti, ki jih je koncil prinesel na področju novega pojmovanja teologije, je bil Ungaro bolj usmerjen v zgodovinski oris časa ob dogajanju koncila na Goriškem in takoj po njem, medtem ko je Paljk izpostavil predvsem dejstvo, da je za vernika bila prva vidna novost sklepov II. Vatikanskega koncila predvsem dejstvo, da je vsak vernik po svetu lahko sledil bogoslužju v lastnem jeziku. Izpostavil je tudi pomen II. Vatikanskega zbora za slovenske vernike in vso Cerkev. Debata, ki je sledila uvodnim posegom, je pokazala na več vidikov petdesetletnega obdobja po II. Vatikanskem zboru, predvsem pa na dejstvo, da današnja družba in Cerkev ne potrebujeta novega cerkvenega zbora, ampak predvsem uresničevanje že začrtanih smernic II. Vatikanskega koncila, saj je bil ta že v svoji srži namenjen nagovarjanju s sodobnim jezikom sodobnega človeka z isto Resnico. Ko je naš urednik izrecno omenil težavo, s katero se v današnji družbi srečuje tudi Cerkev, ko se posameznik ne v Cerkvi in ne v družbi ne počuti kot del neke skupnosti, ampak se mu zdi, da je prepuščen samemu sebi, je znani goriški duhovnik don Nadal izjemno slikovito opisal svoje doživljanje goriške družbe v času II. Vatikanskega koncila in iskanja skupnih lastnosti, ki so priseljencem v Gorico omogočale, da so postali del skupnosti, kot je tudi slikovito orisal življenje duhovnika na robu družbe, kar je posebej aktualno prav danes.
V Kulturnem domu v GoriciPreberi tudi
