Iz ljubezni do zemlje se rojeva prihodnost

Piše: Katja Ferletič Fotografije: Tibaldi

Podjetnice dokazujejo, da je mogoče tradicijo ohranjati in hkrati odpirati nove poti v kmetijstvu

Zemlja ne daje le pridelkov, ampak tudi zgodbe, znanje in priložnosti za prihodnost. To so na Srečanju pod lipami v četrtek, 29. oktobra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž dokazovale Nataša Kocjančič Humar, Sara Devetak in Tamara Podveršič, tri podjetnice, ki družinsko tradicijo povezujejo s sodobnimi pristopi v kmetijstvu, vinogradništvu in predelavi domačih pridelkov. Večer z naslovom Ženske, ki dajejo zemlji prihodnost je uvedla Ani Saksida, organizirali so ga KCLB, Skupnost družin Sončnica in Mladinski dom, pogovor pa je vodil časnikar Andrej Černic.

Od družinske tradicije do lastne podjetniške poti

“Že kot majhna deklica sem zelo rada tekala po vinogradih. Nisem za zaprte prostore,” je svojo zgodbo začela Nataša Kocjančič Humar. Po študiju agronomije v Ljubljani se je poročila v Števerjan in vstopila v družino, ki vinogradništvo neguje že več generacij. Danes znanje s področja agronomije združuje s podjetniškim vodenjem družinske kmetije Humar. Prednosti obeh pogledov je opisala takole: “Kot agronom imam bolj dolgoročne poglede, kot podjetnica pa moram biti fleksibilna in se znati prilagajati trgu. Ta dva pogleda se pri mojem delu zelo dobro dopolnjujeta.”

Drugačno pot do kmetijstva je prehodila Sara Devetak, ki si sprva ni predstavljala, da bo njeno življenje povezano z delom na zemlji. Zanimali so jo jeziki, gostinstvo in sommelierstvo, dokler ji nono ob osemnajstem rojstnem dnevu ni podaril kmetije na Vrhu Sv. Mihaela. Začetki niso bili prav obetavni. Oče ji je naročil, naj na vrtu posadi ohrovt, kar je tistega poletnega dne, v avgustovski vročini in ob enajstih dopoldne sprejela precej nejevoljno. Toda ohrovt je zrasel, z njim pa tudi njeno zanimanje za delo na zemlji. Začela je obiskovati tečaje in se učiti predelave pridelkov, iz katerih je začela pripravljati marmelade. Ustanovila je tudi didaktično kmetijo in svoje delo združuje z družinsko gostinsko dejavnostjo – njena kmetija in Lokanda Devetak sta postali dve povezani zgodbi, ki se medsebojno dopolnjujeta. “Danes se s tem ukvarjam že šestnajst let. Preprosto ne vidim sebe v nobenem drugem poklicu,” je priznala.

Tamara Podveršič je v družinsko podjetje vstopala postopoma. Po študiju gospodarskega inženiringa in izkušnjah v drugih panogah je leta 2016 začela aktivneje delati na Kalvariji, kjer ima družina danes večji del svoje kmetije. “Kot vino je tudi v meni počasi vrelo,” je slikovito opisala svojo odločitev. Danes se pripravlja na prevzem družinskega podjetja, saj se oče Damjan počasi umika iz vsakodnevnega vodenja. Poudarila je pomen prenosa znanja in izkušenj med generacijami, prihodnost pa želi graditi tudi na učenju iz napak predhodnikov. Njena misel, da so “na Kalvariji stezice ozke, a na koncu bomo videli raj”, lepo povzema zahtevnost in lepoto izbrane poti.

Kakovost se začne v vinogradu

Nataša Kocjančič Humar je poudarila, da se kakovost vina začne že v vinogradu in je rezultat celoletnega dela. Prav identiteta prostora je po njenem mnenju ena največjih vrednosti družinskih vinskih kmetij, ki lahko kupcem ponudijo zgodbo od vinograda do steklenice. Družina Humar želi v vinih čim bolj ohraniti značilnosti teritorija in sort, podnebne spremembe pa zahtevajo nove pristope in prilagajanje.

Sara Devetak je mnenja, da je kakovost plod ljubezni do dela, truda, požrtvovalnosti in vere v ideale, pomembno vlogo pri tem pa ima tudi družina. Spregovorila je o biodinamičnem načinu pridelave, ki ga je poznal že njen nono. Na kmetiji skušajo vzpostavljati sklenjen naravni krog z uporabo živalskega gnoja, naravnih preparatov in upoštevanjem luninih men.

Na kmetiji Tamare Podveršič uporabljajo posamezne elemente biodinamike, čeprav se ne opredeljujejo kot biodinamična kmetija. Pozorni so na lunine mene in naravne procese v trti, zlasti v času trgatve in stekleničenja. Njihov cilj je še večje približevanje naravnemu ekosistemu. “Kmetijstvo je na vsak način zareza v naravi,” je opozorila in poudarila, da želi v prihodnje največ energije nameniti prav izboljšavam v vinogradih.

Podjetnice, matere in ženske

Pomemben del večera je bil namenjen položaju žensk v tradicionalno moškem kmetijskem svetu. Nataša Kocjančič Humar je priznala, da je sprva čutila potrebo, da mora dokazati, da zna toliko kot moški, če ne še več. Toda sčasoma je spoznala, da ženskosti ne sme razumeti kot ovire. “Empatičnost in ženskost sta lahko velika prednost,” je poudarila. Sara Devetak se vidi kot ženska, mama, podjetnica, torej oseba, ki zna hkrati opravljati več nalog, dodana vrednost njene kmetije pa je tudi osebni odnos do pridelkov. “Moji proizvodi so transparentni, kot sem jaz,” je povedala. Tudi Tamara Podveršič je spregovorila o materinstvu, saj je pred kratkim postala mama. Priznala je, da so dnevi v kmetijstvu vedno drugačni in da si mora čas pogosto dobesedno krasti. Odraščala je v družinskem podjetju, zato pozna tako njegove lepe kot tudi zahtevne trenutke in prav ta izkušnja ji danes pomaga razumeti vrednost družinske podpore.

Ob koncu večera so sogovornice poudarile, da zemlja ni le vir pridelkov, temveč prostor pripadnosti, povezanosti in življenja, iz katerega rastejo zgodbe, se prepletajo generacije in rojeva upanje za prihodnost.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme