Interventno do Miklavža
Teden v matični domovini
V petek se je začela enomesečna kampanja pred referendumom o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Širši javnosti je ta zakon bolj znan kot interventni zakon, združuje pa vrsto najrazličnejših ukrepov s področja davkov, dohodnin, pokojnin, dela in zdravstva. Z nekaterimi ukrepi odpravlja del sprememb prejšnje, Golobove vlade, z drugimi uveljavlja novosti. O podrobnostih ukrepov bomo v tem mesecu zagotovo še kakšno rekli.
Veliko političnih komentatorjev je interventni zakon upravičeno označilo za temeljni kamen trenutne vlade Janeza Janše. Najprej zato, ker je v skupni blok povezal stranke Resnica, Demokrati in NSi (s spremljevalkama), ki so zakon oblikovale in ga predlagale. Zakon je “tretji blok”, kot so si za kratek čas ime nadele omenjene stranke, pripeljal do SDS in dogovora o novi vladi. A interventni zakon ni samo to. Vsebinsko zajema veliko področij, njegovi ukrepi pa tlakujejo pot do Slovenije, kakršne si aktualna garnitura želi. Če bi zakon na referendumu padel, vlada eno leto ne bi smela posegati v področja, ki jih je zavrnjeni zakon obsegal. S tem bi se zaprlo kar nekaj vrat, ministrska ekipa pa bi po prvem referendumskem porazu dobila še eno zaušnico, ki bi verjetno bolela še bolj. Da je za vlado res pomemben, priča tudi izjava premierja Janše za Planet TV, da bi se morala Slovenija v primeru zavrnitve zakona zelo zamisliti nad svojo usodo.
Referendum so zahtevali sindikati in po posredovanju ustavnega sodišča do njega tudi prišli. Kot so opozarjali, v njem vidijo tveganja za javne finance in koristi zgolj za premožne. Minister za finance Andrej Šircelj je sicer minuli teden zagotovil, da uveljavitev interventnega zakona ne bo prinesla omejevanja javnih storitev. Za tiste, ki se na ekonomijo razumete, so na Šircljevem ministrstvu navedli, da bi izpad javnofinančnih prihodkov v primeru uveljavitve zakona po dinamični metodi znašal 647 milijonov evrov letno oz. okoli 0,83 odstotka bruto domačega proizvoda. Po statični oceni, ki ne upošteva odziva gospodarstva, bi izpad prihodkov znašal 848 milijonov.
Ob začetku uradne kampanje so poslanske skupine vladne koalicije in stranke Resnica vztrajale, da zakon vsem skupinam prebivalstva prinaša več in nikomur ne jemlje. Kot so ponovili, bo uveljavitev zakona okrepila gospodarstvo, ki je jamstvo za dolgoročno stabilno socialno državo. V Gibanju Svoboda, Levici in SD so seveda drugačnega mnenja. Pozvali so k zavrnitvi zakona, saj da koristi le najbogatejšim, ostalim pa daje lažne obljube o drobtinicah in hkrati grozi z razgradnjo temeljev solidarne družbe. Predstavniki sindikatov, ki so referendum predlagali, so ob začetku kampanje dejali, da niso proti razvoju in uspešnim podjetjem, ampak nasprotujejo temu, da se razvoj gradi na račun tistih, ki bodo morali plačati privilegije peščice ljudi. Kakorkoli. Vsi vpleteni bodo imeli do 4. decembra čas, da nas prepričajo. Nato pa za Miklavža na volišča.
Na vedno višjih obratih je tudi boj pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo ta konec tedna. Na plan je začela prihajati umazanija. (Mikro)aferice, sumljiva poznanstva, tožarjenje in celo dron pred stanovanjem. Slednjega je več večerov zapored opazil kandidat Levice za župana Ljubljane Luka Mesec. O dronu je obvestil policijo, pri čemer pa so se na spletu začele pojavljati tudi napovedi neznancev, da bodo objavili obremenjujoče posnetke Mesca. Prav tako je nekaj medijev po elektronski pošti prejelo tudi anonimne ponudbe, da jim bodo posnetke predali v zameno za plačilo. V kriptovalutah, jasno.
Da tokratni pregled dogajanja zaključimo z nekoliko bolj pozitivno noto, poglejmo na bencinske črpalke, kjer se obeta vsaj nekaj olajšanja. Članice EU so minuli teden podprle prošnjo Slovenije, da začasno zniža trošarine na 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo pod najnižjo dovoljeno raven. Nato so v ponedeljek prikimali tudi finančni ministri Unije in Slovenija bo lahko po novem trošarine na 95-oktanski bencin znižala na najmanj 13,95 centa na liter, na dizel pa na najmanj 10,5 centa na liter. Ukrep bo umiril divje naraščanje cen goriv, ki smo mu priča po začetku vojne v Iranu in vseh polomijah, ki so ji sledile.
