Spoštovanje
Teden v matični domovini
Tudi minuli teden je postregel s pestrim dogajanjem v politični in družbeni sredini. Po odstopu poslanca Resnice Borisa Mijića se v stranki vrstijo zavrnitve kandidatov, ki bi ga lahko nadomestili. Slovenski sistem namreč določa, da se ob odstopu poslanca več kot pol leta po ustanovni seji novega sklica parlamenta nadomestni poslanec poišče med kandidati te stranke v isti volilni enoti. Prvi na vrsto pride tisti, ki je v volilni enoti zbral največ glasov, a ni bil izvoljen. Sprejem mandata lahko zavrne. Če smo še prejšnji teden pisali, da bo Mijića najverjetneje nasledil Slavko Moharič, je zdaj že jasno, da se to ne bo zgodilo. Moharič je v izjemno čustveni izjavi sporočil, da ne bo sprejel funkcije poslanca, da nanj ni pritiskal nihče, a da v parlamentu v trenutnih razmerah ni možno konstruktivno delovati. A Moharič ni edini zavrnil mandata. Odrekel se mu je tudi naslednji na seznamu Mirko Radujković, enako pa je nato storila tudi naslednja na vrsti Marjana Matjašič. Glede na vrstni red v volilni enoti Ptuj je sedaj na vrsti za odločitev Anita Bratinščak Hanželič, ki se še ni opredelila do možnosti prevzema nadomestnega mandata. Če bi ga tudi ona zavrnila, ima Resnica še šest možnih nadomestnih poslancev. Če bi vsi zavrnili možnost vstopa v parlament, bi morali v volilni enoti Ptuj izvesti nadomestne volitve.
Medtem se je v parlamentu končno razrešil zastoj pri ustanovitvi preiskovalnih komisij. Državni zbor je najprej na zahtevo SDS ter trojčka NSi, SLS, Fokus odredil parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala z vplivanjem na elektroenergetska podjetja in financiranja nevladnih organizacij. Poslanci omenjenih strank so nato skupaj s kolegi iz Resnice predlagali in na koncu ustanovili tudi preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala s preiskavo sumov zlorab Sove in policije v povezavi z zadevo Black Cube. Predlagatelji so trdili, da je prejšnja vlada Sovo in policijo izrabljala za potrjevanje afere Black Cube v predvolilnem obdobju.
Dan za tem so v parlamentu ustanovili še preiskovalne komisije, ki jih je zahtevala opozicija. Prva se bo ukvarjala z morebitnim poskusom vplivanja izraelskega podjetja Black Cube na izid letošnjih parlamentarnih volitev. Predlagatelji želijo raziskati, kdo je izraelskemu podjetju naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi ter zakaj so predstavniki Black Cube obiskali sedež SDS. Druga odrejena preiskava se bo ukvarjala s sumi obvodnega oz. nedovoljenega financiranja političnih strank. Velja spomniti, da sta bili obe preiskovalni komisiji ustanovljeni šele v četrtem poskusu, potem ko je prejšnje poskuse blokirala koalicijska večina. Ali bodo vse odrejene preiskave na koncu prinesle kakšne odgovore ali pa bodo služile le obračunavanju med politiki, bomo še videli.
Drugo polovico tedna pa so zaznamovale tudi razprtije okoli proslave ob dnevu suverenosti. Najprej pri imenu, saj je vlada v vabilu na proslavo zapisala, da gre za praznovanje “35. obletnice osvoboditve Slovenije”. Del javnosti je opozoril, da je šlo leta 1991 za osamosvojitev na podlagi demokratične odločitve volilcev na plebiscitu, zamenjevanje izrazov pa da je potvarjanje zgodovine. Nekateri povabljeni so udeležbo na proslavi zaradi tega odpovedali, enako pa so storili tudi v Združenju zveze borcev za vrednote NOB. Na proslavo namreč niso bili povabljeni njihovi praporščaki. Kot so pojasnili v odboru za državne proslave, so zahtevali, da na njihovih praporih ni peterokrake zvezde, saj da je to simbol, pod katerim je Jugoslovanska ljudska armada napadla Slovenijo. Zaradi nestrinjanja z obema potezama vlade so udeležbo odpovedale stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, pa tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da “preprosto ne morem nadeti plašnic in tiho sedeti na proslavi”. Kritike do priprave proslave so prihajale tudi iz vrst veteranskih organizacij.
Premier Janez Janša je na državni proslavi v Kopru izpostavil osamosvojitev Slovenije kot rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. A v govoru ni skoparil s kritikami na račun svojih političnih nasprotnikov in jim pripisal krivdo za izgubljene priložnosti. Proslava je minila v napetem vzdušju. Janšev govor so prekinili protestni vzkliki in žvižgi skupine ljudi, ki se je zbrala ob robu proslave. Dogajanje je bilo močno podobno tistemu v Ljubljani ob dnevu državnosti, ko so prav tako bili zapleti z vabili praporščakom in so prav tako žvižgali predsednici in premierju. Tudi tokrat smo dolžni poudariti dvoje. Izžvižgavanje državnih funkcionarjev ni primerno niti ni spoštljivo do njih in do državnega praznika. Ampak. Tudi državni funkcionarji, ne glede na svojo politično pripadnost, so dolžni s spoštovanjem ravnati in nagovarjati državljane.
