Kristjani in družba

Hvala večnemu Bogu!

Hvala večnemu Bogu!

Piše Iva Koršič: Jazbine / Cerkev Marije Pomočnice

V marsikateri cerkvi na Slovenskem so v nedeljo, 5. novembra 2017, obhajali zahvalno nedeljo. Tako slovesno so Boga počastili in mu izrekli zahvalo tudi verniki na Jazbinah. V lepi cerkvici Marije Pomočnice sredi vinorodnih gričev se je ob spremljavi novih orgel, o katerih smo že poročali, zaslišala zahvalna pesem po blagoslovu, ki ga je vodil števerjanski župnik Marijan Markežič. Kmetje so pripeljali k cerkvici tudi kmetijske stroje, da bi se tudi nanje razlil Božji blagoslov, tako da bo delo v vinogradu in na kmetiji bolje potekalo. V cerkvi, ki so jo verniki spet napolnili do zadnjega kotička – med njimi je bila tudi prof. Lojzka Bratuž -, je bil pred blagoslovom koncert MoPZ Mirko Filej, ki je pod neutrudnim, zelo zaslužnim pevovodjem in pevcem Zdravkom Klanjščkom, živim virom krajevne zgodovine in jazbinskega Božjega hrama, zapel vrsto nabožnih pesmi slovenskih in tujih skladateljev. V prvem delu so se s spevnimi melodijami, polnimi vsebinske globine, poklonili Najvišjemu (Oče naš, Jože Leskovar; Hvalimo mi danes Buga, Matija Tomc- Primož Trubar; Tebe pojem, Dimitrij Bortnjanski; Plodne so njive, Lojze Bratuž; Molim te ponižno, Franz Schubert), v drugem delu pa so se oglašale nabožne pesmi v čas Brezmadežni (Morski zvezdi, Franc Kimovec; Ko zarja zlati nam gore, Viktor Mihelič; Ave Marija, Peter Jereb; Lepa si Marija, Vinko Vodopivec; Marija skoz življenje, Ignacij Hladnik). Med sakralnimi skladbami je našla primeren prostor tudi ruska narodna pesem Kraguljčki v uglasbitvi Lojzeta Bratuža, ob poslušanju katere vselej vzdrhti srce, ker nas spominja na tisti daljni večer pred osemdesetimi leti, ko so jo umirajočemu glasbeniku Lojzetu Bratužu (1902-1937) zapeli pod oknom bolnišnice njegovi pevci. Bratuževo življenjsko pot, predvsem pa kalvarijo, ki jo je pretrpel po zastrupitvi po fašistični roki, so udeleženci koncerta v jazbinski cerkvi podoživeli ob recitalu Sonje Mlejnik in Petra Simonitija, članov ljubiteljskega gledališča Teharje, ki sta občuteno podala pesnitev Ljubke Šorli (1910-1993) Venec spominčic možu na grob. Recital je izzvenel kot drag spomin na to našo nedolžno žrtev črnega terorja ob 80. obletnici smrti priljubljenega pevovodje in skladatelja, ki je neizmerno ljubil svoj zatirani narod. Kot intermezzo med recitacijo je Roberto Squillaci na orglah izvajal Fantazijo, ki mu jo je navdihnil prav ta “sonetni venec”, ki ga je Ljubka Šorli zlila na papir z ljubečim srcem ob trpki bolečini zaradi krute smrti mladega moža. Ta bolečina jo je spremljala vse življenje, a iz nje so se porodili marsikateri njeni mili, tankočutni stihi. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

10.11.2017

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 Noviglas, Vse pravice pridržane!