Gradnja central in razsodba o rajonskih svetih
Novi centrali na biomaso vzbujata zaskrbljenost občanov
Veliko vzenimirjenosti je v prejšnjih tednih začela povzročati novica, da bodo na južnem delu mesta Gorice odobrili načrt za izgradnjo dveh električnih central na biomaso. Centrali naj bi zgradilo goriško podjetje, ki želi na tak način vstopiti na tržišče energetske proizvodnje. Da bi se lahko to zgodilo, mora občina Gorica spremeniti namembnost določenega zemljišča, kar pomeni spremembo njenega regulacijskega načrta. O tem se bo moral naslednji teden izreči goriški občinski svet, ki bo zasedal prihodnji ponedeljek in torek.
Na južnem delu mesta Gorice so že prisotne razne centrale za proizvodnjo elektrike. Večina od njih je na področju industrijske cone med Štandrežem in Sovodnjami. Če bi prišlo do izgradnje zgoraj omenjenih, bi jih bilo skupno kar sedem. Ravno ta številka je začela vznemirjati številne občane, ki so resno zaskrbljeni zaradi vpliva izpustov na kakovost ozračja in posledično na zdravje. Veliko pomislekov vzbuja tudi lokacija dveh novih morebitnih central na biomaso, saj naj bi bili v precejšnji bližini stanovanjskih hiš, kar lahko povzroči padec vrednosti imovin.
Omenjena vprašanja so vzeli v pretres občinski svetniki opozicije, med katerimi vsi trije predstavniki SSk, Walter Bandelj, Marilka Koršič in Božidar Tabaj, ki so, skupaj z načelnikom svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppejem Cingolanijem, imeli že vrsto srečanj z občani in občinskimi upravitelji. Teh srečanj se je udeležil tudi nekdanji predsednik rajonskega sveta v Štandrežu, Mario Brescia. Da bi javnost čim bolje seznanili s kočljivim vprašanjem, so začeli zbirati podpise, s katerimi želijo opozoriti goriško občinsko upravo, naj se ne prenagli pri tako pomembnih odločitvah in naj resno preveri vpliv central na ozračje. Odločitev bo padla v ponedeljek ali torek.
Deželno upravno sodišče ni sprejelo priziva proti ukinitvi goriških rajonskih svetov
Ukinitev rajonskih svetov v goriški občini ne predstavlja kršitve oziroma znižanja zaščite slovenske narodne skupnosti, zaradi tega ni mogoče sprejeti priziva, ki ga je stranka Slovenska skupnost vložila aprila lani. To je v zelo strnjeni obliki sinteza razsodbe Deželnega upravnega sodišča, ki je bila objavljena v ponedeljek, 18. marca.
Zgodba se je začela februarja 2011, ko je Deželni svet Furlanije Julijske krajine izglasoval zakon, s katerim je ukinil rajonske svete, razen za glavne občine pokrajin in občine z več kot 50.000 prebivalci. Občina Gorica je šla v sporno krčenje desetih rajonskih svetov, kateremu je nasprotovala večina predsednikov rajonov. Še najbolj so se krčenju upirali v Ločniku, Podgori, Pevmi-Oslavju-Štmavru in Štandrežu, kjer je močna prisotnost slovenske in furlanske skupnosti. Ker ni prišlo do dogovora, občina pa je vztrajala pri krivičnem krčenju, so propadle vse možnosti in ukinitev je bila neizbežna. Sledil je priziv SSk na Deželno upravno sodišče, pri katerem je sodeloval tudi prof. ustavnega prava Robert Louvin iz Aoste.
Ponedeljkova razsodba vzbuja razočaranje: decentralizacija krajevnih organov javne uprave ne spada v zaščito slovenske narodne manjšine. To pa je vprašljiva razlaga 21. člena zaščitnega zakona 38/01 kot tudi mednarodne zakonodaje za manjšinsko zaščito.
Julijan Čavdek
