Govoriti o mladih ni lahko

Ob 100. Dnevu za Katoliško univerzo

Kdo so mladi? Odgovor na to vprašanje ni samoumeven, predvsem zato, ker so se razmere mladih močno spremenile in se je t.i. obdobje mladosti podaljšalo. Do katerega leta je kdo mlad? Raziskave, ki so bile opravljene v zadnjih letih, kažejo, da se ljudje imajo za mlade do 40. leta in tudi po njem. Tudi institucije, ko morajo odločati o mladih, postavljajo različne meje, od 15 do 40 let. Generacije si zelo hitro sledijo glede na hitrost družbenih sprememb in zlasti razvoja tehnologije ter kompleksnih procesov globalizacije. Obstajajo trije rodovi mladih: milenijci (rojeni med letoma 1981 in 1994) so prva generacija, ki jo preučuje Mladinski observatorij Inštituta Giuseppe Toniolo. Izoblikovali so se z idejo, da si lahko z zavzetostjo izboljšajo življenjske razmere, vendar je gospodarska kriza 2007/2008 v kombinaciji z drugimi dejavniki negotovosti ta pričakovanja ovrgla. Generacija Z (rojeni med letoma 1995 in 2010) je “generacija tablic”, ki je odraščala v novem tisočletju; takoj se je zavedela, da ji družba ni več tako naklonjena, da bi jim zagotovila varnost, ki so jo uživali predhodniki. Priznavajo jim večjo sposobnost ukrepanja, so generacija, ki dobro pozna značilnosti sedanjega sveta dela, ki jim ne jamči stabilnosti iz preteklosti, ki ve, da živi v postmodernosti, v kateri se vezi, pravila in celo identitete stalno spremenjeni in spremenljivi, zanje pa je pogosto značilna reverzibilnost in prekarnost. Gre za generacijo, ki se začenja neposredno ukvarjati z umetno inteligenco, ki obljublja, da bo spremenila načine proizvodnje, pa tudi vsakodnevne prakse, svet izobraževanja in na splošno način znanja mlajših, kar povzroča nadaljnji medgeneracijski prelom. Ta tema bo še posebej aktualna za generacijo, ki ji sledi, tisto, ki se imenuje alfa (rojeni po letu 2010). Katere značilnosti so skupne tem trem generacijam? Zagotovo lakota po prihodnosti, frustrirana zaradi problematičnosti lastnega stanja, ki se je popolnoma zavedajo, a ki hkrati odpira vrata možnosti vzpostavljanja novih medgeneracijskih odnosov, predvsem s poslušanjem, ki ustvarjajo neslutene možnosti za načrtovanje boljše prihodnosti. Prav vprašanje prihodnosti je v središču pozornosti dneva katoliške univerze, ki ga praznujemo v nedeljo, 14. aprila, in katerega stoletnica poteka. Dan, ki ga spodbuja Inštitut Toniolo, ustanovni organ univerze, je priložnost za ponovni zagon poslanstva ustanovnih očetov, ki postavlja končni namen univerze v središče, to je, da je kraj izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja.

Rita Bichi, profesorica sociologije – Katoliška univerza Presvetega Srca Jezusovega, članica Mladinskega observatorija Inštituta Toniolo

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme