Glas z ulice, odmev v družbi
Protesti različnih generacij in družbenih skupin razkrivajo nezadovoljstvo, ki zahteva odgovore
Italijo sta v drugi polovici oktobra pretresla vzporedna vala protestov. Na eni strani so bila velika severna mesta prizorišče študentskih in delavskih demonstracij z nasilnimi izgredi, na drugi strani pa so jug države hromile cestne blokade prevoznikov, kmetov in ribičev. Kljub različnim oblikam in akterjem imata oba vala skupni imenovalec: ogorčenje nad vedno višjimi življenjskimi stroški in zahtevo po spremembah vladne politike.
Mesta na severu z dvema obrazoma protestov
V mestih, kot so Milan, Turin, Rim, Bologna, Firence in Padova, se je na ulicah zbralo na desettisoče ljudi. Jedro in pobudniki odporništva so bili predvsem študenti in mladi, ki vladi očitajo neposluh, drage in nedostopne študijske pogoje, stanovanjsko stisko ter splošno draginjo. Zahteve protestnikov v mestih so bile usmerjene predvsem proti visoki draginji, nizkim plačam ter visokim davkom na osnovne dobrine in gorivo, krčenju sredstev za javno šolstvo in zdravstvo, oboroževanju ter novi oporečni vladni zakonodaji in restriktivnim migracijskim politikam.
Čeprav je večina shodov potekala mirno, so se na čelo ali rep protestnega sprevoda vključile zamaskirane skupine. V Milanu in Turinu so ti izgredi prerasli v silovite spopade s policijo. Zamaskirani izgredniki so razbijali izložbe trgovin, prevračali gostinske terase ter v policiste metali tlakovce (sampietrini) in petarde, na kar je policija odgovorila z uporabo vodnih topov in solzivca. V Milanu so zabeležili 35 aretiranih oseb (večinoma mladoletnikov) in 14 poškodovanih policistov, od katerih je bil eden huje poškodovan zaradi udarca s kamnom v glavo, tamkajšnje trgovsko združenje pa je gmotno škodo ocenilo na več kot milijon evrov. Policija je v Padovi z vodnimi topi preprečila poskus zasedbe železniške postaje, v Rimu pa so se študenti zbrali pred zgodovinskimi znamenitostmi in vladnimi poslopji.
Nasilni izgredi spodbudili zaostrene varnostne ukrepe
Novi vladni odlok, objavljen v uradnem listu 22. oktobra 2026, v kazenski zakonik prinaša novosti na področju javnega reda in kazenske odgovornosti mladoletnikov. Odlok uvaja novo kaznivo dejanje organiziranega nasilja na javnih shodih, po katerem se vsakdo, ki v skupini vsaj petih oseb nezakonito uporablja ali meče nevarne predmete, pirotehniko ali solzivec ter s tem ogroža ljudi in povzroča škodo, kaznuje z zaporom od dveh do petih let ter denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 evrov. Kazen se še dodatno zviša za tretjino do polovico, če so storilci zakriti oz. zamaskirani ali če so napadi usmerjeni proti javni infrastrukturi, prometnim omrežjem in javnim objektom. Poleg tega odlok zaostruje kazni za poškodovanje tujih stvari, kadar dejanje izvede organizirana skupina najmanj petih oseb. Najradikalnejšo spremembo pa predstavlja strožja obravnava mladoletnikov, saj odlok zanje uvaja možnost preventivnega pridržanja ter določa izpodbojno domnevo kazenske odgovornosti za mladoletnike med 14. in 18. letom starosti, kar pomeni, da veljajo za razsodne in kazensko odgovorne, razen če se dokaže nasprotno.
Še eno žarišče v nemirni Evropi
Italijanske proteste lahko razumemo kot del širšega evropskega vala nemirov. V Madridu so deložacije in nevzdržne najemnine sprožile množične proteste proti stanovanjski krizi, v Franciji so se študentski sprevodi spremenili v najhujše spopade zadnjih desetletij, v Albaniji pa se je bes zaradi luksuznega nepremičninskega projekta pretvoril v proteste proti korupciji in visokim življenjskim stroškom. V ta evropski mozaik protestov se je vključila še Italija. Nemiri ne kažejo pojenjati, saj se za naslednji konec tedna napovedujejo novi protesti.
Preberi tudi:
