Fulvio Tomizza: Akacijev gozd

Piše: Jadranka Cergol

Slovenski prevod izpod peresa Primoža Sturmana

V naši zavesti, v zavesti Slovencev v Italiji, pa verjetno tudi Slovencev iz matične domovine, velja Fulvio Tomizza kot simbol tistega istrskega pisatelja, ki je znal iz boleče izkušnje izgnanstva graditi mostove med ljudmi, med jeziki, med kulturami. Vsem nam je to ime znano predvsem po tem, da je bil verjetno eden prvih, ki je prestavil v romaneskno obliko zgodbo, ki je tipično ‘slovenska’, a obenem tudi univerzalna, gre za roman Mladoporočenca z ulice Rossetti.

Iz njegove zapuščine je vzklila tudi pobuda Forum Tomizza, ki združuje vsako leto intelektualce tega prostora različnih jezikov in kultur. Zaradi vsega naštetega lahko nekoliko čudi dejstvo, da ni njegovo delo v celoti prevedeno v slovenščino, pa čeprav v njegovih spisih večkrat nastopajo prav Slovenci. Del te vrzeli je pred meseci zapolnil Primož Sturman, ki se je odločil za prevod v slovenščino tretjega dela Istrske trilogije Akacijev gozd. Dejstvo, da je prevod izšel pri osrednji slovenski založbi, pri Slovenski matici, s spremno besedo Katarine Marinčič, kaže zanimanje osrednje Slovenije tudi za usode in zgodbe ljudi ob meji, ki jih Tomizza simbolično pooseblja kot eden prvih glasnikov medkulturnega dialoga.

Akacijev gozd je zgodba begunske italijanske družine, ki je izkoreninjena iz domače zemlje in se znajde v iskanju nove domovine. Simbolično pooseblja to izkoreninjenje in ponovno iskanje postopno umiranje družinskega starega očeta, ki prispe na novo zemljo že onemogel in ošibljen, svoj mir pa najde prav tu, na novi zemlji. Dogajalni prostor je zelo natančno in detajlirano opisan, lahko bi prepoznali tu opisane kraje in ljudi, obenem pa ti opisi prerasejo v prikaz občečloveške usode izgnancev z lastne zemlje, ki so bili prisiljeni poiskati si nadomestni dom v novem kraju. Akacijev gozd se razlikuje od ostalih Tomizzovih zgodovinskih romanov, ker je zunanjega dogajanja bistveno manj, izstopata predvsem opis umirajočega starega očeta in pa naporna telitev domače krave v hlevu. Veliko več je po eni strani notranjega doživljanja protagonista, ki pa ga bralcu uspe le delno razumeti, saj lahko skozi njegove oči dobi samo fragmentarno sliko občutij, ki jih anonimni protagonist doživlja. Po drugi strani pa je pripoved zelo upočasnjena prav zaradi prevladujočih bogatih in podrobnih opisov naravnega okolja, ki se prepletajo s spomini in primerjanjem z domačo zemljo in domačim krajem. Vse to je prevajalec Primož Sturman ohranil tudi v slovenskem prevodu, ki ga odlikujejo predvsem uravnovešene prevajalske izbire med zvestobo izvirnemu besedilu in poslovenitvijo nekaterih pojmov. Tako npr. ohranja v italijanščini vsa imena oseb (Giordano, Serafino, Barba Tucio Spizot itd.), nekaj je tudi italijanskih izrazov, ki so razloženi v opombah, kar dovoljuje, da ohranja zgodba svojo originalno sporočilnost istrskega pojava izgnanstva, in to izstopa tudi v poimenovanju krajev in njegovega postavljanja v prostor glede na oddaljenost od domačega okolja: Bujska ulica, Puljska ulica, Petnajst kilometrov od Pirana. Kot piše Katarina Marinčič v spremni besedi, pa se pripoved v Akacijevem gozdu o “izgubljeni (istrski) identiteti razpre in posploši v pripoved o izgnanstvu in iskanju nove domovine. Enejevsko potovanje z umirajočim očetom prida posplošitvi skoraj mitološko razsežnost.”

Prevod Akacijevega gozda nedvomno predstavlja pomemben korak na poti medsebojnega dialoga in medkulturnega ozaveščanja tega in širšega slovenskega prostora. Akacijev gozd je zaključek Tomizzove trilogije, iz katere je doslej preveden samo prvi roman – Materada, tokrat pa je prevod doživel še tretji del. Manjka vmesna postaja prevoda romana Dekle iz Petrovije, za katerega je upati, da bo v kratkem zaključen; tako bo slovenskemu bralcu istrska problematika veliko jasnejša, kajti ravno Tomizzovi romani so tisti, ki lahko zelo globoko, z zunanjega, predvsem pa z notranjega zornega kota osvetlijo omenjeni del polpretekle zgodovine, ki je obenem tudi del naše zgodovine.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme