Fikcija? Resničnost? Morda oboje? - Mihael Brejc o svoji novi knjigi Pet vdov

V ponedeljek, 10. marca, je bil gost Društva slovenskih izobražencev sociolog in politik Mihael Brejc, ki je zbranim predstavil svojo novo kriminalko Pet vdov. Skrivnostne smrti v Trstu, omrežje, ki pod nadzorom pripadnikov nekdanje slovenske tajne službe kriminalno deluje med Slovenijo, Trstom in Švico, balkanska mafija, tržaški kriminalisti in druge prigode iz časa po slovenski demokratizaciji in osamosvojitvi so predmet njegovega novega romana. Teme avtor dobro pozna, saj je bil v letih 1990–93 na čelu Varnostno informativne službe (VIS), torej naslednice nekdanje Udbe oz. SDV in predhodnice sedanje službe SOVA, pozneje pa minister, poslanec in evropski poslanec. Dela se je namenoma lotil leposlovno, saj je prisotnim povedal, da spominov noče brati več nobeden, predvsem ne mladi. Zato je zbral leposlovje oz. roman, v katerem se prepletata fikcija in resničnost. Če je fikcija, resničnost ali oboje, bodo vedeli samo profesionalci, ki bodo ob branju prepoznali modus operandi, je povedal Brejc. Bralcu je hotel posredovati bistvene elemente naše zgodovine skozi neko drugo zgodbo. O knjigi se je z avtorjem pogovarjala časnikarka in publicistka Darka Zvonar Predan, občinstvo pa je pozdravil tudi Tomaž Zalaznik, direktor Inštituta Nove revije – zavoda za humanistiko, ki je knjigo izdal. “Delo opozarja na neko realnost, s katero se premalo ukvarjamo tako v zamejstvu kot v osrednji Sloveniji,” je v uvodnem pozdravu opozoril predsednik DSI Martin Brecelj.

Brejc je prisotnim povedal, zakaj je izbral Trst za kraj pripovedovanja. Odločitev je bila enostavna. Ko je Niko Kavčič po koncu druge svetovne vojne začel oblikovati slovenski finančni sistem, je videl, da je Trst idealno mesto zaradi multikulturnosti, a tudi ker se v njem od nekdaj srečujejo različne združbe: kriminalne, diplomatske, tajna srečanja politikov, sestanki tajnih služb ipd. Trst je skratka idealno mesto za take dejavnosti. In tudi vodstvo partije je odločilo, da je treba denar, ki ga Jugoslavija ustvarja, naložiti v tujini za čase, ko bo pomembnejši, kot je bil tisti hip. Tako se je v tujini začelo nalagati denar in nastajala so omrežja ter vzporedno gospodarstvo. Trst je bil zanimiv, ker je bil na zahodu, imel je konvertibilno valuto in zmerno odprto mejo. Začelo se je s cigaretami, in sicer iz Švice, sledila so mamila, nekaj orožja, s časom pa se je vzpostavila posebna panoga, ki je razvita še danes, tj. pranje denarja, v čemer smo bili Slovenci zelo pridni in domiselni. Omrežja so bila uspešna, zato so jih razvijali naprej, avtorja pa je zanimala pot denarja – v katere države je šel, v katere davčne oaze in kako danes prihaja nazaj v obliki različnih skladov, ki kupujejo podjetja v Sloveniji ipd.

Logično vprašanje, ki izhaja iz zgodbe, je, kaj se dogaja danes. Ali je danes še aktualno? A danes še obstajajo omrežja? Brejc je povedal, da si na ta vprašanja lahko takoj odgovorimo, saj smo v javnosti priča zelo kontroverznim potezam, nakupom, prodajam ipd., ki jih je gost tudi navedel. Omenil je, kako je vpletena politika in kako danes ne gre več za ideologijo, ampak samo še za denar, in taki ljudje se med sabo kar najdejo, nastane skupina in nato omrežje. Veliko Slovencev še vedno rado zahaja v banke v Švico, je dodal.

Brejc je tudi povedal marsikaj o obveščevalnih službah, o delovanju le-teh in kako so ljudje pristopili v stik z njimi. Približno 20.000 Slovencev je sodelovalo pri Službi državne varnosti. To so delali zaradi patriotizma ali pa občutka pomembnega položaja v družbi oz. pripadnosti mehanizmu, ki se ga ljudje bojijo. Politik je povedal tudi, kako so bili po razpadu ključni ljudje v obveščevalni službi prerazporejeni v gospodarstvo, javne službe in na druge pomembne položaje. Nekatere (približno 200) so kasneje upokojili, da ne bi ustvarjali večjih težav, so pa kmalu postali podjetniki, svetovalci ipd., opazuje Brejc, ki je dodal, da živimo v neverjetnem sožitju z raznoraznimi ljudmi, “ki bi mogoče morali biti kje drugje kot pa na svobodi.”

Ob koncu je gost razmišljal o tem, da se demokracija ni začela z osamosvojitvijo. Vrednote, ki so se 45 let krepile v nekem okolju, ne morejo naslednji dan kar izginiti. Danes bivamo v okolju, kjer se te vrednote počasi izgubljajo, pridobivajo pa vrednote evropske civilizacije. “30 let je zelo kratek čas za eno državo, da bi se naenkrat vse na novo postavilo. Preveč smo neučakani, razvoj družbe zahteva svoj čas in prehitevati se ne da,” je sklenil Brejc, ki je občinstvu razkril, da ima že skico za naslednji roman, ki se bo prav tako dogajal v mestu v zalivu.