Fantje izpod Grmade na gostovanju
Jesenski glasbeni dogodek v Leccu
Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina se je v soboto, 4., in v nedeljo, 5. novembra 2023, mudil v Leccu, kjer so bili fantje gostje na tradicionalnem jesenskem glasbenem dogodku. Vojaško veteransko združenje Assoarma iz Lecca in Coro Alpino Lecchese sta želela dati udeležencem večera na praznik, ko v Italiji obhajajo spomin na konec prve svetovne vojne in je zato praznik italijanskih oboroženih sil, nekoliko drugačen pogled. Želeli so predstaviti pesmi, ki so se pele na obeh straneh fronte. Zapleteno in boleče zgodovinsko dogajanje so hoteli spoznati tudi z drugega zornega kota. Zborovodja alpincev iz Lecca Francesco Bussani je iskal zbor, ki bi ustrezal tej želji, in se je v tem smislu obrnil na nekdanjo sopevko v zboru Coro giovanile italiano Nado Tavčar, ki mu je predlagala, naj o tem povpraša dirigenta Fantov izpod Grmade Bogdana Kralja. Tako se je vzpostavila vez, ki je pripeljala do gostovanja. Dirigenta sta pripravila program, ki je sledil misli, da je vojna hudo zlo, ki prizadene predvsem navadne vojake in civilno prebivalstvo. Vsak zbor je zapel sedem pesmi, ki spominjajo na tiste hude in boleče čase. Da bi poudarili željo po spoznavanju in sožitju, sta oba zbora zapela po eno pesem v jeziku soseda. Coro Alpino Lecchese je zapel slovensko ljudsko v priredbi Gerbiča in Marolta Danes ta dan, ki opisuje fantovo žalost in skrb, ko mora k vojakom, in se konča z mislijo, da bo z njim hodil angel varuh, ki ga bo “varval pred vso nevarnostjo”, Fantje izpod Grmade pa so se naučili alpinsko pesem Era una notte che pioveva, ki opisuje občutke fanta na straži v deževni, vetrovni in mrzli noči. Ko se končno umakne v svoj šotor, da bi se odpočil, pa misli na dekle, ki ga čaka.
Sobotnemu koncertu v cerkvi so poseben pečat dali učenci 5. razredov dveh različnih smeri višje šole G. Bertacchi iz Lecca. Skupaj s profesorji so med učnimi urami obravnavali tematiko prve svetovne vojne in analizirali sporočila pesmi, ki sta jih zbora zapela na koncertu. S svojimi razmišljanji so povezovali večer in recitirali besedila oz. prevode pesmi, ki sta jih zbora izvajala, kar je med poslušalci vzbudilo posebno vzdušje in dalo dogodku globlje sporočilo. V ta namen so bili dragoceni podatki, ki jim jih je posredoval prof. Aleš Brecelj, ki je tudi prevedel besedila pesmi Oj, Doberdob, Regiment po cesti gre, Oblaki so rdeči, Kaj ti je, deklica? za mezzosopran in moški zbor v Simonitijevi priredbi, pri kateri je solo odpela Nada Tavčar, furlansko pesem o veselju ob koncu vojne Ciampanis de sabide sere in še pesem Škabrijel, ki poje o slovenskih fantih, ki so padli v bojih na tem hribu nad Gorico.
Pred nastopom Fantov izpod Grmade je številno občinstvo v cerkvi v imenu zbora nagovoril Marko Tavčar, ki je strnjeno predstavil zbor in zgodovino naših krajev, predvsem pa izpostavil, da so se takoj po koncu prve svetovne vojne za Slovence v mejah Kraljevine Italije začeli zelo hudi časi s požigi narodnih domov, zapori, konfinacijami, prepovedjo slovenskega jezika ter raznarodovalno politiko, ki jo je izvajal fašizem. Navkljub nasilju pa so naši ljudje z usmiljenjem govorili o italijanskih vojakih, ki so jih generali na frontah pošiljali v smrt, oziroma da so naše none 8. septembra 1943 preoblekle v civilne obleke nič koliko italijanskih vojakov, ki so odvrgli orožje in se hoteli vrniti domov. Navadni ljudje sicer ne pozabijo preživetega gorja, a so sočutni s trpečimi. Zato je na koncu navedel misel papeža Frančiška, ki nas opozarja, da je za mir potreben večji pogum kot za vojno. Koncert v Leccu je bil tako v nekem smislu tudi korak v smer utrjevanja vrednote miru, kar je v uvodnem pozdravu izpostavil domači župnik don Alberto. Podobno je problematiko miru in grozot vojne v svojem nagovoru obdelal prvi mož mesta Mauro Gattinoni.
Sam koncert sta sodelujoča zbora sklenila s skupnim petjem. V ta namen je po cerkvi zazvenela znana Signore delle cime, ki jo je z veliko občutljivostjo vodil Bogdan Kralj.
Dolg končni aplavz je potrdil, da je številno občinstvo lepo sprejelo petje obeh zborov in mirovno sporočilo samega večera, izmenjava daril pa hvaležnost vseh, da je do tega gostovanja sploh lahko prišlo. Kronika vasi pod Grmado 1914–1918, ki sta jo napisala D. Sedmak in A. Brecelj, DVD o Devinu, oboje je posredovala Občina Devin – Nabrežina, in trojezična knjiga Mi, Slovenci v Italiji za zbor alpincev ter ta ista predstavitvena publikacija tudi za nastopajoče dijake pa so lahko koristno gradivo za vse, ki bi radi kaj več izvedeli o naši stvarnosti.
Naslednji dan so predsednica zbora alpincev iz Lecca prof. Giulia Colombo in še nekateri člani zbora goste iz Devina vodili po Leccu: ogledali so si tudi muzej v Manzonijevi vili in izvedeli marsikaj zanimivega o avtorju znamenitega romana Zaročenca in o samem mestu. Po kosilu v bližnji vasi pa so se odpravili še do ruševin gradu Neimenovanega/L’Innominato iz romana in uživali v krasnem razgledu “Na oni rokav Komskega jezera, ki se med dvema nepretrganima vrstama gora obrača proti jugu” in … “addio, monti …”.
