Evin – pekel na zemlji

Misel Antona Bedenčiča

V oddaji na televiziji Slovenija je časnikarka Karmen Švegelj v poročilu o grozotah v teheranskem zaporu svoj prispevek poimenovala Evin – pekel na zemlji.

Pekel na zemlji

Beseda me je pritegnila. Pojem pekla, ki ga imamo, je vendar stanje v večnosti. Kje je torej resnični pekel. Je le v teheranskem zaporu? Na kratko mi je misel preletela sedanji čas in zgodovino. V Evinu je le eden med tisočimi v sedanjem času in tisočimi v preteklosti. Vsako stoletje, vsak nov rod ponovno in ponovno ustvarja nova grozodejstva, nove vojne vse tja od začetka človeštva. Vsak dan preko medijev poslušamo o grozotah vojne v Ukrajini, malo manj o grozotah v Afriki in drugod po svetu. Želja biti vladar, in to absolutni, bodisi v eni državi ali pa vladar sveta, pa naj si bo to v imenu ideologije ali bolestnem hlepenju po oblasti kot taki. Vsakdo, ki temu nasprotuje, je sovražnik, ki je kriv za vse in zato ga je treba uničiti. Uničuje se ga z lažnimi obtožbami, zapori, revolucijami, vojnami. Bolj ko so ti mogočneži v strahu, da izgubijo moč, bolj so krvoločni. Zločinec postane heroj, pravični zločinec.

Pekel tudi v Sloveniji

Tudi na Slovenskem imamo veliko krajev, kjer je slovenski človek slovenskemu človeku naredil pekel. Huda jama, Kočevski rog in še mnogi drugi kraji.

Pekel tudi v sodobni družbi

Tudi v demokratičnih družbah je veliko prikritega zla. Z lažnimi novicami ali prikrivanjem resnice se ubija človekova osebnost. Krivični gospodarski sistemi. Tudi ti prinašajo trpljenje in umiranje zaradi izkoriščanja milijonov ljudi.

Lep sončen dan. Občudujem naravo. Kako se blesti v večernih barvah! Luna se je ravnokar napotila skozi večerno nebo in zvezde so se začele prižigati. Je pekel na Marsu, Veneri, zvezdah, temni snovi? Na zemlji je gotovo, tej čudoviti in lepi zemlji. Zaradi človeka. Človek človeku ustvarja pekel. Zaradi sovraštva, hlepenja po oblasti, slavi in bogastvu. Koliko pekla je tudi v družinah, med sosedi, sorodstvu. Posledica: umori. Pred nas prihajajo vsak dan preko občil. 

Obstajajo tudi nebesa

Na zemlji pa ne obstaja le pekel, so tudi nebesa, božje kraljestvo. Ljudje umirajo in trpijo tudi zaradi naravnih nesreč, potresov, bolezni. Prav v teh primerih pa mnogi ljudje izkažejo sočutje, pomoč. Tu ni sovraštva. Ena sam želja – biti človeku v pomoč, lajšati njegove bolečine. In koliko ljubezni in sočutja je po bolnišnicah ali doma ob bolnem človeku? Veliko je tudi srečnih družin. Znajo ustvarjati nebesa na zemlji. Zaradi ljubezni.

Človek je bitje odnosov. Brez njih ne more živeti. Preko njih se kultivira in osrečuje. Lahko pa z negativnimi odnosi prinaša razčlovečenje, trpljenje, z eno besedo – pekel. Človek je tisti, ki ustvarja nebo ali pekel.

Odnosi, ki so zgrajeni na oblasti, denarju in slavi, ti ustvarjajo pekel, trpljenje, uničevanje drugega. Odnosi, ki so zgrajeni na ljubezni, prinašajo nebesa. Božje kraljestvo na zemlji. Torej pekel je v človeku, ki sovraži. Je tudi v maščevanju. Zato je treba ljubiti svoje sovražnike. V človeku, ki je žrtev, ni pekla. Je posledica pekla, ki ga nosi človek mučitelj.

Bog je Ljubezen

Temeljno Jezusovo sporočilo je sporočilo o Bogu, ki je ljubezen. Bog je Oče in ljubi vsakega človeka. Bog ne more ustvarjati negativnega odnosa. Zato tudi ne ustvarja pekla. Pekel ustvarjajo ljudje tu na zemlji. Če bo človek odšel na Mars, bo tudi tam ustvarjal pekel, borbo za nadvlado, vojne, ubijanje.

Ali je možno, da se človek osvobodi tega pekla v sebi? Ne vem, kako bo to po smrti. Gotovo pa je, da se je možno tega osvoboditi že tudi tu na zemlji. To je možno samo, če ga očisti ogenj božje ljubezni. In ta ogenj žge in peče, dokler ne očisti. In prav zato je Jezus stopil v človeško zgodovino in človeško naravo. Da človeka odreši, da ga reši pekla, ki ga nosi v sebi.

Človek – Bog na križu

Ob Jezusovi smrti na gori Kalvariji množica ljudi verjame voditeljem naroda in ga skupaj z njimi zasmehuje. Tudi vojaki. Pod križem vsi “pravični, vsi heroji”, na križu resnično Pravični pa kot razbojnik, kriminalec med kriminalcema. Nobenega maščevanja. “Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo”. Samo ta božja brezpogojna ljubezen do vsakogar vrača človeku mir in nebesa. Bog ne more s silo uničiti v človeku zlo. S tem bi postal tudi on nasilen. Darovano življenje na križu lahko vrne človeku izgubljeni raj.

Na zemlji so možna nebesa in pekel. Od vsakega človeka, vsakega izmed nas, je odvisno, česa bo več na zemlji.