Dvoživka in druge finalistke za besedo leta 2024

Jezikovnica (198)

Poleg zmagovalke izbora za slovensko besedo leta 2024, o čemer sem pisala v prejšnji Jezikovnici, je bilo še nekaj finalistk, ki so tako ali drugače zanimive. Najbližje zmagi med besedami finalistkami sta bili dvoživka in omrežnina, obe povezani s pogostimi medijskimi poročili o zdravnikih, ki opravljajo svojo dejavnost tako v javnem kot zasebnem sektorju (dvoživka), in spremembo obračunavanja električne energije, ki je Slovenijo kot vihar zajela v preteklem letu (omrežnina). Preostale besede, ki so bile kandidatke za besedo leta, so: kajtanje (vodni šport, v katerem smo dobili olimpijsko medaljo), učitelji (izjemno jih primanjkuje), komisarka (peripetije okoli izbora slovenske evropske komisarke), brutalno (najbrž v povezavi s krutim vojnim dogajanjem v Gazi in drugje po svetu), hibridno delo (ostalina obdobja covida), odklop (pravica do službene nedosegljivosti med počitkom), bojler (lani se je veliko govorilo o tem, da se jih ne bo smelo več uporabljati za gretje tople vode) in zet (najbrž v povezavi s ponovno izvolitvijo Donalda Trumpa, ki je poročen s Slovenko Melanio Trump, zato se ob njegovem imenu v medijih pogosto znajde stalna zveza “slovenski zet”).

V tokratni Jezikovnici se bom posvetila besedi dvoživka, pa ne samo v njenem prenesenem pomenu, torej da je dvoživka človek, ki deluje na dveh različnih področjih, pač pa v njenem prvotnem pomenu, torej v pomenu živali, ki se razmnožuje v vodi, živi pa (večinoma) na kopnem. Samostalnik dvoživka je videti (in slišati) lepa slovenska beseda, kajne? Vsebuje podstat “živ”, ki je povezana z življenjem, zato jo je prijetno slišati. Zanimivo je, da je ta beseda dobesedno prevedena, in sicer iz latinščine oz. grščine (amphibion), torej ni zrasla povsem na slovenskem zelniku, čeprav ji nikakor ne moremo odreči, da ni domača. V Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja je o dvoživkah zapisano takole: “Te živali se tako imenujejo zato, ker se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo v glavnem na kopnem. Beseda je dobesedni prevod gr. izraza amphíbios ‛ki ima dvojno življenje (o dvoživkah)’(od tod tujka amfíbija ‛dvoživka’), kar je sestavljeno iz gr. amphí-‛na dveh straneh, oboje-’ in bíos ‛življenje’ (He, 36).” Da so dvoživke vsaj zaradi razmnoževanja vezane na vodo, kjer se (večinoma) začne njihov razvojni cikel (spomnimo se na žabji mrest in paglavce), to je torej botrovalo izrazu dvoživka, ne pa dejstvo, da npr. žaba ob nevarnosti skoči v vodo, iz česar laično sklepamo, da v njej tudi živi. Da imajo dvoživke vodo rade, da jim prija, je razvidno iz simpatičnega poimenovanja ene izmed dvoživk, to je močerad. To je žival, ki ima rada močo, o čemer se lahko prepričamo, če se v nezimskem delu leta po dežju sprehodimo po gozdu, gotovo ga bomo srečali, vsaj v celinski Sloveniji, kako na videz nerodno in simpatično kobaca po mokrem listju. Moča je sopomenka za mokroto. Poznamo še glagol močiti, ki ima sicer več pomenov, vsi pomeni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa so povezani z vodo: ’delati kaj mokro, navadno z vodo’, ’z vodo spravljati koga k zavesti’, ’opravljati malo potrebo’. Močeril je tudi sopomenka za človeško ribico, za katero vemo, da se dobro počuti v vodi in ob vodi podzemnega kraškega sveta.

Vse dvoživke so ogrožene zaradi človeškega delovanja: izginjanja življenjskega prostora in zastrupljanja, saj je njihova koža prepustna za različne snovi, ki jim lahko škodijo že v manjših količinah, zato velja, da jih ne prijemamo z golimi rokami, saj jim lahko že s tem škodimo. Prihaja pomlad, ko se bodo številne krastače, ki so tudi dvoživke, selile k vodi, da bi se razmnoževale. Občudujmo njihovo vztrajnost in jih spoštujmo, ker se odpravijo na tako dolgo in težavno pot, povsem nezaščitene pred avtomobilskimi kolesi. Pomislimo na to, da če bi izginile dvoživke, tudi slovenskega poimenovanja zanje ne bi imeli za koga uporabiti.

Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.