Dve različni predstavi izraz živahne domače ustvarjalnosti
Zgodi se pač, da jo včasih zagode bolezen in napovedana predstava odpade. Prav to se je letos pripetilo organizatorjem, goriškemu Kulturnemu domu in kulturni zadrugi Maja iz Gorice, ob začetku letošnjega trijezičnega festivala komičnega gledališča Komigo, ki poteka v sodelovanju z združenjem Terzo Teatro iz Gorice, ZSKD, s Forumom cultura iz Gorice pa še SNG Nova Gorica in Kulturnim domom Nova Gorica, ob pokroviteljstvu dežele FJK, goriške občine in pokrajine, Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, SKGZ in Fundacije Goriške hranilnice.
Uvodna predstava v italijanščini, Quando le donne erano di sinistra avtorja Marina Zanettija, hkrati tudi režiserja uprizoritve v izvedbi gledališke skupine Terzo Teatro iz Gorice, ki bi morala biti na sporedu 7. marca 2014, je odpadla zaradi bolezni v ansamblu in je bila prenesena na maj. Tako so letošnji abonenti in priložnostni gledalci uživali na prvi predstavi Komigo šele v torek, 18. marca, ko sta na velikem odru goriškega Kulturnega doma nastopila v zamejstvu dobro poznana glasbenika Matej Gruden in Iztok Cergol z uprizoritvijo glasbene igre (u) TRI (n) KI, ki jo je v celoti posnela ekipa slovenskega programa deželnega sedeža Rai. Besedilo je spretno stkal Matej Gruden, ki je tudi avtor songov; le-ti ob koncu posameznih prizorov živahno povzemajo in komentirajo njihovo vsebino. Glasbo zanje sta napisala Iztok Cergol in Aljoša Saksida. Predstava je doživela premiero na lanskoletnem 10. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah in je tako navdušila občinstvo, da jo je izbralo kot najboljšo predstavo festivala, žirija pa ji je namenila posebno priznanje za izvirno besedilo, songe in glasbo. V sočnosti kraškega narečja se je Matej Gruden razgibano prelevil v klenega, pokončnega kraškega človeka, ki je trdno zakoreninjen v domači zemlji in se ne da prelisičiti od nikogar, ki ima skomine po njegovi njivi. Cele dneve samo gara in njegova edina zabava je domača osmica, v kateri sicer vzdušje ni več takšno, kakršno je bilo včasih, ko so vaščani bile le Slovenci. Kako pomembno je biti gospodar na svoji zemlji in kako dragocena je, prepriča celo lenega, brezdelnega, v vzhodno duhovnost sanjavo zagledanega sina. Tega in še druge protagoniste, soseda, arhitekta, politika, ki spreminja svoje slovensko ime in priimek po “političnem vetru”, je prepričljivo odigral Iztok Cergol. Predstava, ki zaradi komedijskega žanra spravi gledalce marsikdaj v smeh, izpove marsikatero bridko resnico o slovenski zemlji, ki prehaja v tuje roke, ker vsi pač niso tako ljubeče zagledani vanjo in taki narodnjaki, kot je ta oče, ki trmasto vztraja pri svojem prepričanju in ga noben trik ne spravi s tira.
Da je tudi goriško občinstvo zelo dobro sprejelo predstavo, je bilo jasno razvidno iz toplega, dolgotrajnega ploskanja, ki je večkrat priklicalo nastopajoča k poklonu.
Tako prisrčno, skandirano, zelo navdušeno ploskanje, ki se je sicer oglašalo tudi ob koncu posameznih prizorov oz. songov – uprizoritev ima tudi prijeten “kabareten” pridih – je spremljalo konec svojevrstne predstave Umor v vili Roung Achilleja Campanileja v izvedbi Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana, v režiji Franka Žerjala. Predstava, opremljena z italijanskimi nadnapisi, ki so zahtevali kar nekaj prizadevanja – na Komigo so se pojavili prvič -, je bila na sporedu Komigo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici v nedeljo, 30. marca 2014, popoldne. Zelo številno občinstvo, med katerim so bili tudi igralca Sergej Ferrari in Radoš Bolčina, nekdanji in sedanji član SNG Nova Gorica, režiser Mauro Fontanini, pa še županji iz Števerjana in Sovodenj, Franka Padovan in Alenka Florenin, je neizmerno uživalo ob tej posebni komedijski detektivki, obarvani s črnim humorjem, ki so jo števerjanski igralci premierno uprizorili v lanski sezoni in jo ponovili že trindvajsetkrat na bližnjih in daljnih odrih. Do potankosti režijsko, igralsko, pa tudi scensko, kostumsko (maskersko), koreografsko in tehnično (oblikovanje luči, glasba, zvočni efekti) in – ne nazadnje v izgovarjavi – izbrušena predstava se je v tem času z zlatom okronala na vseh pomembnejših ljubiteljskih festivalih v Sloveniji (Linhartovo srečanje 2013 v Postojni, Čufarjevi dnevi na Jesenicah, pa še festival v kraju Ub (Srbija), kamor je bila uvrščena kot najboljša slovenska ljubitejska predstava v l. 2013), potem ko je bila razglašena za najboljšo predstavo v celoti na lanskoletnem 10. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. – V maju jih čaka še mednarodni festival ljubiteljskih gledaliških skupin Jadran v Rovinju -. Prav v nedeljo so igralci izvedeli za še eno doseženo lovoriko: na jubilejnem 10. Festivalu komedije Pekre (potekal je od 7. do 30. marca v Pekrah blizu Maribora – selektor in umetniški vodja je Rado Pavalec), na katerem so nastopili s svojo uspešnico Umor v vili Roung v soboto, 22. marca 2014, so prejeli nagrado za najboljšo režijo. To ni le veliko zadoščenje za režiserja Franka Žerjala (to je njegova tretja nagrada za to režijo!), ki je v delo vložil veliko truda in napora, in njegovo mlado, vzneseno režijsko asistentko Jasmin Kovic, ki je v režijsko zamisel vnesla marsikatero iskrivo domislico, s katero se je zelo dinamična predstava še dodatno razgibala in vsebinsko ter vizualno dopolnila, ampak lepo priznanje tudi za igralce in vse zakulisne delavce, ki se na vsakem nastopu trudijo, da v zaodrju poteka vse v najlepšem redu, kar je nedvomno zelo pomembno za sproščeno dogajanje na odru. Števerjanski igralci so se na nedeljskem nastopu v goriškem Kulturnem domu spet izkazali kot izredno uigrana, homogena skupina, ki s pikolovsko natančnostjo, hkrati pa tudi sproščenostjo odigra vsak posamezni prizor, da le-ta zablesti v vsej svoji absurdnosti in črni humornosti, v kateri se zrcali tudi naš čas, ko nekako vsakdanje “brezbrižno” sprejemamo vse mogoče dogodke iz črne kronike, ki se nas dotakne le površno.
Števerjanskim igralcem, njihovemu režiserju Franku Žerjalu in tehnični ekipi naj gredo iskrene čestitke za ponovno “zlato odličje”.
IK
