Duhovnik na obrobju družbe

Piše: Kat

Gorica / Srečanje z g. Albertom De Nadaiom

V petek, 9. decembra, je bilo v Kulturnem domu srečanje z goriškim duhovnikom in socialnim delavcem Albertom De Nadaiom. Ob njegovi 90-letnici sta se z njim pogovarjala Andrea Bellavite in Igor Komel. Socialno angažirani duhovnik je spregovoril o svojem otroštvu, mladosti in delu z ljudmi, ki so potlačeni na obrobje družbe. Zbadljivo je tudi spomnil na spore, ki jih je imel s cerkvenimi oblastmi.

G. Alberto De Nadai je svoje življenje posvetil izključenim, psihičnim bolnikom, zapornikom, zasvojencem z mamili. Na Goriškem je postal stvaren simbol solidarnosti. Na petkovem večeru je celi dve uri govoril množičnemu občinstvu, predvsem članom “svoje” župnijske skupnosti iz rajona Sv. Ane, ki jo je ustanovil in vodil do svojega odhoda leta 1976, ko ga je tedanji škof premestil. “Sem del uradne Cerkve in vesel sem, da se je Cerkev s sinodo v zadnjih dveh letih približala ljudem,” je dejal v Venetu rojeni duhovnik, ki se ima za Goričana in se še vedno odziva na delovanje goriške nadškofije z marsikatero kritično pripombo. O letih, ki jih je preživel v Sv. Ani, je povedal marsikaj. Dejal je, da je hodil med ljudi, po hišah in zaradi tega sploh ni potreboval telefona. Delal je za skupnost, organiziral zborovanja, mlade in otroke je nagovarjal na srečanjih in delavnicah, prizadeval si je za izgradnjo cerkve. Po odhodu iz rajona se je še bolj posvetil najšibkejšim članom družbe, ustanovil je skupnost Arcobaleno, istoimensko socialno zadrugo in skupnost La tempesta, kjer je marsikomu pomagal do zaposlitve in ponovne vključitve v družbo. Ustvaril je varna zatočišča za vse, ki so v življenju utrpeli marsikaj hudega. Uradna Cerkev nad njegovimi zamislimi ni bila vedno navdušena, vendar je g. De Nadai kljub vsemu vztrajal in s svojim delom marsikomu pomagal v najtemnejših trenutkih življenja. Ukvarjal se je tudi z jetniki v goriškem zaporu, stal jim je ob strani in jih poslušal. Dejal je, da ko je bila sklicana sinoda, mu je goriški nadškof napovedal, da bo tudi sam obiskal zapor, vendar “za zdaj ga še ni bilo na spregled” – kljub visoki starosti zna biti Alberto De Nadai še posebno oster in zbadljiv. Duhovnik je med pripovedovanjem o svojih koreninah razmišljal tudi o svojem prihodu v Gorico. “Dolga leta sem vdihoval posebnosti tega mesta, v dobrem in slabem, med svojo izkušnjo v rajonu Sv. Ane, z zadnjimi, z zanemarjenimi, sem lahko izdihnil,” je dejal in obenem obsodil pomanjkanje sodelovanja in bratstva v duhovništvu, ki ga je sam doživel.

Teme revščine, miru in dialoga so se prepletale med večerom, ki je v marsikom prebudil spomine na čas, ki ga več ni, in seveda hvaležnost do župnika, ki se je razdal za svoje župljane.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme