Državna in evropska pomoč za reševanje krize

Piše: Giulia Černic

Pandemija je povsod povzročila negativne spremembe

Globalna pandemija je s sabo prinesla marsikatero negativno spremembo na različnih področjih. Globoko zaznamovano je socialno življenje vseh nas, ki smo se v zadnjih mesecih naučili, da prijatelji, znanci in vse osebe, ki jih srečujemo, lahko predstavljajo veliko nevarnost za naše zdravje. Še bolj očitne in otipljive pa so posledice, ki so jih ukrepi za zajezitev širjenja virusa povzročili gospodarstvu vseh držav.

V zvezi s tem je najbolj pereče vprašanje sedanjega časa, kako se bodo države rešile koronavirusne krize. Jasnega odgovora še niso našli, saj postopki niso enostavni; reševanje krize in ukrepi, ki jih to prinaša, niso vezani le na gospodarstvo in razmere na trgu, pač pa nanje vplivajo tudi kultura, navade in dosedanja ureditev posameznih držav. Kljub raznolikost razmer in posameznih postopkov je na ravni Evropske unije nastal enoten sklad, ki ga danes poznamo kot Recovery fund ali Next Generation EU. Sklad, ki ga je ustanovila Evropska komisija, uravnava velika posojila in porazdelitev nepovratnih sredstev med državami članicami. Največji delež sredstev dodelijo na podlagi predlogov reform (načrt za oživitev in odpornost), ki jih pripravijo države, ki nameravajo zaprositi za pomoč. Te morajo biti v skladu z merili, navedenimi v evropskem semestru.

Pomembno pa je, da sklada ne zamenjamo z Evropskim mehanizmom za stabilnost (EMS) oziroma evropskim finančnim skladom, katerega poslanstvo je ponujanje ugodnih posojil v skrajnih primerih in posledično zagotavljati finančno stabilnost v evroobmočju. Nastal je na podlagi meddržavnih pogodb in nima časovno omejenega delovanja. Če poenostavimo, lahko rečemo, da je glavna naloga sklada ponujanje pomoči zelo zadolženim državam, da upočasnijo in omejijo rast dolga. Letos pa EMS izjemoma omogoča državam, da zaprosijo za posebno posojilo, s katerim lahko krijejo samo posredne in neposredne stroške zdravstvenega sektorja.

Ob tem pa velja omeniti tudi italijanski odlok, znan kot Decreto Ristori, ki je nastal z namenom kratkoročne pomoči podjetjem, katerim je zaprtje otežilo ali celo onemogočilo normalno poslovanje. Med sektorji, katerim je namenjena pomoč, izstopajo restavracije, bari, slaščičarne, sladoledarne, pa tudi gledališča in kinodvorane ter vsi športni objekti.  Slovenija je ob izbruhu pandemije uveljavila Pakete ukrepov za omilitev posledic epidemije (PKP), s katerimi skuša zmanjšati škodljive posledice za gospodarstvo in celotno prebivalstvo.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme