Dragocena postojanka
Neobičajno in posebno zanimivo je bilo v četrtek, 20. marca, srečanje “na kavi s knjigo”, na katerem so sodelavke Raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova Gorica spregovorile o razstavi in brošuri Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom, predstavile pa so tudi Izvestje.
Zbrane na dogodku, ki so ga organizirale Katoliška knjigarna, likovna galerija Ars in Raziskovalna postaja ZRC SAZU, je v prostorih galerije v prvem nadstropju stavbe na Travniku št. 25 najprej pozdravil Jurij Paljk. Avtorica knjižice o božjepotnih cerkvah Jasna Fakin Bajec je povedala, da je razstava nastala v okviru projekta THETRIS-Razvoj mednarodne tematske poti s sodelovanjem lokalne skupnosti. Namen natečaja je bil spodbuditi zanimanje mladih za ohranjanje krajevne kulturne dediščine in tradicije ter jih skozi fotografijo vključiti v aktivno udeležbo pri oblikovanju novih cerkvenih poti. Tečaj je bil namreč namenjen mladim fotografom, ki so poslikali štirinajst Marijinih cerkva, vključenih v regionalno cerkveno pot od Alp do Krasa. Na podlagi gradiva je komisija izbrala tri najboljše. V projekt je vključenih enajst partnerjev iz Srednje Evrope. Vodja projekta Špela Ledinek Lozej je obrazložila, da poleg Raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova Gorica sodeluje še deset partnerjev, in sicer iz Avstrije, Nemčije, Poljske, Slovaške, Češke, Madžarske, trije iz Italije in še eden iz Slovenije. Poleg razstave in brošure so postavili še pet napisnih tabel. Meseca maja bodo gostili celotno partnerstvo, kajti zaradi usposobljenosti na področju valorizacije kulturne dediščine bodo imeli izobraževanje o tem, kako zagotoviti prenosljivost in trajnost projektnih rezultatov.
Po odprtju razstave je nato v prostorih Katoliške knjigarne v pritličju sledilo pravo srečanje ob piškotih in kavi, ki jo je ponudilo tržaško podjetje PrimoAroma. Paljk se je za navzočnost zahvalil “prijatelju in svetovalcu” Branku Marušiču in pa Ingi Brezigar, ki je predstavljala Goriški muzej. “Pomembno je namreč, da se Slovenci, ki živimo v Italiji, ne čutimo same”. Na kratko so nato svoje delovanje in zanimanja prikazale sodelavke Raziskovalne postaje: asistentki z doktoratom Jasna Fakin Bajec in Špela Ledinek Lozej, znanstveni sodelavki Neva Makuc in Danila Zuljan Kumar, ki je tudi vodja Raziskovalne postaje, ter bibliotekarka Petra Kolenc. Dr. Branko Marušič je kot znanstveni svetnik v pokoju povedal, da je že pred skoraj 50 leti bil govor o tem, da obmejni prostor potrebuje posebno raziskovalno institucijo. Zamisel je ves čas tlela. Leta 1987 se je po zaslugi dr. Staneta Grande v Novi Gorici postavil zametek zgodovinskega inštituta. Sčasoma je ZRC SAZU sprejel nalogo, da se zgodovinski inštitut preoblikuje v raziskovalno postajo, pri kateri deluje več inštitutov akademije. Raziskovalna ustanova je začela delovati formalnopravno pred 10 leti, že nakazuje določene rezultate. “Zastavljeno delo moramo nadaljevati, pa čeprav je problemov ničkoliko… Škoda bi bila, ko bi se zaradi pomanjkanja sredstev naše delo zožilo ali ukinilo”. Sodelavke so spregovorile tudi o Izvestju, nekakem letnem poročilu o izvedenem delu. Tudi v deseti izdaji Izvestja “se vedno znova skušamo vračati na področje našega raziskovalnega dela, kljub temu da nas spremljajo evropski projekti, s katerimi se financiramo”, je dejala Danila Zuljan Kumar. Izvestje tako vsebuje “članke, ki so nam najbliže v raziskovalnem smislu”. Na živahnem srečanju so se gostje dotaknili več različnih tem, s katerimi se pač ukvarjajo. Zanimivo je bilo slišati njihova izvajanja o slovenski zahodni narodnostni meji, zlasti o Benečiji in Reziji, “ki sta v Ljubljani eksotika” in se na neki način prebujata; o turizmu in gostinstvu na Trnovsko-Banjški planoti, o tolminskih planinah, o jeziku in identiteti v evropskem prostoru, o pokojnem direktorju Goriškega muzeja Andreju Malniču, izjemnem etnologu in prodornem Goričanu, pa še o materialni in živi dediščini. O sadjarskem in vinarskem društvu za kanalski okraj med 19. in 20. stoletjem je spregovoril Robert Devetak, podiplomski študent zgodovine v Ljubljani, o solkanskih latinskih piscih iz 17. in 18. stol. pa dr. Marušič. Na koncu je Jasna Fakin Bajec izpostavila še duhovno in socialno plat kulturne dediščine ter pomen romarstva na Slovenskem.
