Dogovor o novi levosredinski vladi
V Sloveniji se končuje obdobje desnosredinske vlade Janeza Janše, druge vlade take usmeritve v zgodovini države. Politične stranke, ki so zapustile koalicijo in s tem povzročile vladno krizo, to so Državljanska lista, Desus in SLS, priznavajo, da je bila vlada uspešna pri premagovanju krize in sprejemanju ukrepov za splošno okrevanje družbe in države, vendar je to zanje postalo obrobnega pomena. Njihov prvi in najpomembnejši cilj je odstranitev Janeza Janše z oblasti in s političnega prizorišča. Premier je namreč osumljen korupcije in zaradi tega po mnenju omenjenih strank ne bi smel več voditi izvršilne oblasti v Sloveniji. Toda pridiganja o morali in etiki v politiki so bila pozabljena ob načrtu, ki ga je zasnovala stranka Pozitivna Slovenija ali pa so ga pripravili njeni politični varuhi in usmerjevalci iz ozadja, da za novo premierko kandidirajo Alenko Bratušek. 42-letna inženirka tekstilka in finančna izvedenka iz Žalca pri Celju, zdaj pa stanujoča v Stražišču pri Kranju, se je zelo hitro, v enem dopoldnevu, sporazumela s predstavniki strank, ki bi sestavljale novo vladno koalicijo, da bo na izrednem zasedanju državnega zbora, sklicano naj bi bilo v teh dneh, zahtevala glasovanje o nezaupnici Janševi vladi in o svoji izvolitvi za predsednico nove vlade. Pomembno mesto v tej vladi naj bi imela stranka Socialnih demokratov, ki se je prej zelo zavzemala za hitro izvedbo novih predčasnih parlamentarnih volitev. Za hiter politični vzpon Alenke Bratušek je odločilno posredoval Zoran Jankovič, “zamrznjeni” predsednik stranke Pozitivna Slovenija. Izjavil je, “da ne bo dovolil, da bi stranke morebitne nove koalicije Alenko Bratušek zlorabile tako, da bi jo sicer izvolile za mandatarko, potem pa ne bi vstopile v vlado. Zahteve strank naj zaradi suma korupcijskega ravnanja odstopim z mesta predsednika Pozitivne Slovenije, bom sprejel, vendar šele potem, ko bo vlada premierke Alenke Bratušek potrjena”. Strankam, ki bi sodelovale v novi levosredinski vladi, se zdaj zdi samoumevno, da bo Zoran Janković, kljub sumu o koruptivnem ravnanju, lahko še naprej ostal župan slovenskega glavnega mesta, Ljubljane.
Po določilih ustave in zakonov bo morala nova premierka v petnajstih dneh sestaviti vlado in jo predložiti v potrditev parlamentu. Njena naloga bo zapletena in težka, saj bo morala uskladiti različna stališča in programe koalicijskih strank za premagovanje globoke gospodarske in politične krize. Država namreč še zmeraj nazaduje, na kar je pred dnevi ponovno opozorila Evropska komisija. Bruto domači proizvod Slovenije naj bi se letos zmanjšal za dva odstotka, primanjkljaj javnih financ pa dosegel 5,1% bruto domačega proizvoda. Zastoj in upadanje gospodarskih dejavnosti – opredeljuje ju pojem recesija – se skratka nadaljujeta, pri čemer narašča tudi brezposelnost. Ta naj bi v letošnjem letu dosegla že 10 odstotkov aktivnega prebivalstva.
Zelo pomembno je, kakšna bo usposobljenost ministrov, ki bodo vodili posamezne resorje. Poslanci nove koalicije naj bi za novega predsednika državnega zbora izvolili Janka Vebra, iz stranke Socialnih demokratov. Napovedujejo spremembo zakona o vladi, s čimer bi ponovno oblikovali Ministrstvo za kulturo. Državno tožilstvo, ki je v vladi Janeza Janše spadalo pod notranje ministrstvo, pa naj bi vrnili v resor ministrstva za pravosodje. Morebitna nova vlada bi si za dobro delovanje morala zagotoviti tudi normalne politične razmere. Javnost pričakuje, da si bo prizadevala za umiritev političnih strasti in odpravo napetosti in sovraštva, ki zdaj usodno delijo posamezne dele in skupine prebivalstva Slovenije. Sovraštvo dokazujejo zlasti nekateri udeleženci t. i. vseslovenskih ljudskih vstaj. Janez Janša je take dogodke ocenil “kot pojave, ki sestavljajo tisto, kar se v svetu prepoznava kot levi fašizem”. Vlada, menimo, tudi ne bi smela biti ravnodušna, brezbrižna do primerov sovraštva do kristjanov oz. Cerkve. Pater Janez Sraka je v članku z naslovom Kristjanofobija po slovensko, objavljenem v časniku za družbo in kulturo, Slovenski čas, zapisal, “da je sedanja stopnja sovraštva do kristjanov v Sloveniji edinstveni primer takega sovraštva v Evropi na začetku 21. stoletja. To sovraštvo je mogoče primerjati le z devetimi preganjanji rimskih imperatorjev med letoma 67-309”. Na osebni ravni se vojna zoper kristjane kaže v sistematičnih medijskih umorih prvakov pomladnih političnih strank, denimo Lojzeta Peterleta, Marjana Podobnika, Janeza Podobnika, Andreja Bajuka, Ivana Omana in Janeza Janše.
Zaradi sedanjih političnih razmer in napetosti, ki jih spodbujata ideologija in politika, je aktualen in koristen klic k narodni spravi, ki ga je iz ZDA poslal naš tamkajšnji rojak, dr. Edi Gobec, zaslužni profesor sociologije in socialne psihologije. Slovenske časnike vabi, “naj v tem prelomnem času sprožijo vsenarodno razmišljanje o prepotrebni slovenski spravi, saj bomo brez nje gazili v vedno hujšo gospodarsko, politično in moralno krizo. To bi se bridko maščevalo ne le današnjim Slovencem, ampak tudi poznejšim rodovom. Kot slovenski državljan, živeč v Clevelandu, že več kot šestdeset let raziskujem slovensko življenje in uspehe naše nove države. Zdaj sem skupaj s številnimi drugimi rojaki v domovini, zamejstvu in po svetu prepričan, da je vseslovensko razmišljanje o narodni spravi – in o pobotanju! -nepogrešljiv pogoj za izhod iz krize in za lepšo prihodnost Slovenije. A prav tako nepogrešljiv pogoj za razumen pristop in ustvarjalen dialog med Slovenci so tudi odprtost, poštenost in sodelovanje vseh časnikov in drugih medijev”.
Marijan Drobež
