Doberdob obeležil 10. obletnico postavitve spomenika slovenskim vojakom
Spomin na mlada življenja, ugasla na soški fronti, ostaja trajen opomin na nesmiselnost vojn
V slovenskem kolektivnem spominu ima Doberdob važen simbolni in zgodovinski pomen. Pred desetimi leti sta državna predsednika Sergio Mattarella in Borut Pahor, ki sta se v tej vasi udeležila odprtja spomenika slovenskim vojakom, ki so padli na soški fronti, izrazila željo po trajnem prijateljstvu med slovenskim in italijanskim narodom. V nedeljo so v Doberdobu z občuteno slovesnostjo obeležili deseto obletnico postavitve tega spomenika. Govorniki so še predvsem izpostavili pomen gojenja miru, dialoga in spoštovanja v današnjem nemirnem svetu.
Osrednja pobudnika postavitve prvega spominskega obeležja slovenskim vojakom v prvi svetovni vojni sta bila goriški Kulturni dom in Občina Doberdob; pri uresničitvi pomenljivega projekta, ki je zapolnil vrzel pri gojenju in spoštovanju spomina na prvo vojno, so takrat sodelovale mnoge slovenske organizacije. Tedanja glavna organizatorja sta v sodelovanju z doberdobskima društvoma Hrast in Jezero, krajevnim pihalnim orkestrom in zadrugo Maja priredila tudi nedeljsko slovesnost. Krovni organizaciji SSO in SKGZ sta skupaj z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu prevzeli pokroviteljstvo nad slovesnostjo. Te so se, ob drugih, udeležili deželni svetnik SSk Marko Pisani, Franka Padovan (SSO) in Marino Marsič (SKGZ).
Doberdobski župan Peter Ferfoglia se je v nagovoru spomnil številnih mladih različne narodnosti, ki so pred več kot sto leti izgubili življenje na Krasu. Dolžni smo ohranjati spomin nanje v znamenju bratstva med narodi in za doseganje miru, o katerem se v svetu premalo govori, je objasnil prvi občan.
Predsednik goriškega Kulturnega doma Igor Komel, ki je skupaj z zgodovinarjem Vasjo Klavoro idejni oče spomenika, je v svojem govoru obrazložil, da je načrt za spomenik delo arhitekta Jožeta Ceja, izdelal pa ga je kamnosek Simon Zavadlav. Doberdobski spomenik je del kulturne dediščine celotnega slovenskega naroda. Od leta 2018 je tudi uvrščen na protokolarni seznam spominskih obeležij Republike Slovenije.
V italijanščini je na slovesnosti spregovoril goriški pisatelj Andrea Bellavite, ki je izpostavil, da bi mlada življenja, ki so ugasnila v Posočju, morala predstavljati trajen opomin, da bi se vojne grozote ne ponavljale, kar se pa žal ne dogaja. Podčrtal je potrebo po skupni zahtevi po miru in kot vzor obmejnega sodelovanja navedel lansko EPK.
Generalni konzul Republike Slovenije Tomaž Kunstelj se je zaustavil pri pomenu zgodovinskega spomina ter omenil prizadevanja za prijateljstvo in sodelovanje med Slovenijo in Italijo, ki se kaže tudi v mednarodni Poti miru od Alp do Jadrana, in opozoril na nesmiselnost vojnih žarišč v svetu.
Senatorka Francesca Tubetti je obrazložila, da je dogajanje izpred 110 let del skupne zgodovine narodov, ki tu živijo. Spomin na takratno trpljenje nas nagovarja, da je mir mogoče graditi le z dialogom in spoštovanjem, je poudarila.
Senatorka Tatjana Rojc je menila, da je prva vojna na Krasu hudo prizadela vsako družino. Svoj nagovor je popestrila s pomenljivi pričevanji iz slovenske književnosti (Cankarjeva novela Gospod stotnik in Gregorčičeva pesem Soči) ter izpostavila pomen skupne evropske hiše ter spoštovanja miru, demokracije in svobode.
Pester, doživet in lično izveden spored proslave so sooblikovali glasbeniki Pihalnega orkestra Kras, ki ga vodi dirigent Patrick Quaggiato ter pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Hrast in Ženske vokalne skupine Jezero, ki jih je vodil Dario Bertinazzi. Nastopil je tudi Otroški pevski zbor Veseljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič ob harmonikarski spremljavi Mihaela Lavrenčiča.
