Deveta izvedba Okusov ob meji privabila ogromno ljudi
Okusi ob meji so tudi v letošnji izvedbi – med 27. in 30. septembrom – zabeležili odličen uspeh. To je brez dvoma prireditev, ki privabi največ ljudi v Gorico. Kot rožico v gumbnici si jo rado pripenja občinska uprava župana Romolija, ki je tokrat prihranila 10% sredstev v primerjavi s prejšnjim letom, obenem pa je že pestro ponudbo še razširila, saj je bilo prejšnji teden v mestnem središču prisotnih kar 325 stojnic (lani 270) iz številnih držav. Po mestnih ulicah in trgih naj bi se – tako pravijo prireditelji – v štirih dneh sprehajalo kar 245 tisoč ljudi (največ jih je bilo v soboto zvečer). To je pravi rekordna izvedba, je dejal župan, zadovoljen z resno in strokovno organizacijo prireditve. Posebno vesel je bil z Raštelom in Travnikom, kjer je bilo po njegovem res živahno, sploh pa je imel glavni mestni trg kot “vas prijateljstva” med Gorico, Gradiščem, Krminom in šestimi slovenskimi občinami posebno strateško vlogo, ki bi jo v prihodnje kazalo še bolj okrepiti. Tudi odbornik Rodolfo Ziberna je bil posebno navdušen nad številkami. Stojnice so zasedle 8.200 kv. m. Osebno si želi, da bi naslednje leto – ko bodo 10. Okusi ob meji! – kaj več naredili tudi v Novi Gorici. Odbornica Arianna Bellan je poudarila, da gre za pobudo, ki ponuja razvedrilo in zabavo, za posoško mesto pa pomeni tudi pomembno turistično in kulturno promocijo.
Različni narodi so ponujali svoje enogastronomske specialitete, na voljo so bili tudi bolšji sejmi, koncerti in drugi spremljevalni dogodki. Pomembno vlogo je odigral vlakec, ki je povezoval dve Gorici, saj se Okusi vedno bolj krepijo tudi na slovenski strani meje. Prireditelji že razmišljajo o letu 2013, prvem okroglem jubileju posrečene manifestacije.
Tudi letos smo tik pred koncem praznika, v nedeljo zvečer, obiskali ul. Crispi, kjer že nekaj let ponujajo svoje dobrote naša društva. Najprej smo naleteli na delavne in krepke Štmavrce, ki so vneto spravljali svojo postojanko. Predsednik društva Sabotin Valentin Devinar je najprej izrazil zadovoljstvo zaradi naklonjenega vremena kljub slabim napovedim. “Zato je bilo ljudi tudi veliko in, kar smo imeli, smo vse prodali in končali”. Kot glavno tipično jed so ponujali merjasca, imeli pa so tudi tripe in drugo. Poskusili so tudi kaj novega, kar bodo lahko še bolj razvili naslednje leto. “V glavnem lahko rečem, da je vse šlo: super”! Dela je veliko, uspeh pa je omogočilo ekipno delo 15-20 članov, ki so se vrstili za šankom.
Na vogalu z ulico Roma je bil posebno velik šotor PD Štandrež. “Predstavili smo se z dobro in premišljeno ponudbo”, nam je povedal predsednik društva Marko Brajnik. “Ljudje se radi vračajo in cenijo naše jedi. Zahvaliti pa se moram zlasti skupini mlajših sodelavcev, ki so ogromno naredili”. Napotil nas je k Vanji Bastiani, ki jo je predstavil kot “šefico kuhinje in logistike”. Povedala nam je, da je pri sodelavcih našla dosti dobre volje in delavnosti. “Kuhinjo smo tokrat prevzeli 'srednje mladi', starejši so kuhali v župnijskem domu v Štandrežu. Letošnji Okusi so nas presenetili zaradi ogromnega števila ljudi. Obisk je bil naravnost nepojmljiv! Do sobote zvečer smo že porabili predvidene zaloge hrane, tako da smo morali v nedeljo nabaviti drugo. Naš neprecenljivi Božo Tabaj je s svojim trikolesnikom Ape neštetokrat opravil pot iz Štandreža v Gorico in nazaj”.
Med Štmavrci in Štandrežci so bili – pri stojnici Vinoteke Števerjanski griči, ki združuje devet vinogradnikov – še Brici. Katja Dorni: “Ulica Crispi je odlična točka, mimo hodi res mnogo ljudi. Radi so se ustavljali pri nas, povpraševanje je dobro, zanimanje tudi. Marsikdo je pod sosednjimi šotori kaj pojedel, pit pa je prišel k nam”. Padla je tudi zanimiva ideja: “V prihodnje bi lahko pomislili, da bi se pod istim velikim šotorom združili s Štmavrci in Štandrežci, saj se naše ponudbe razlikujejo. Lahko pa bi predvajali isto – slovensko – glasbo”. Po mnenju Katje je ena izmed pomanjkljivosti Okusov ta, da se Gorica ni predstavila na zadovoljiv način: “Slovenci smo kaj le pokazali. Stojnice so imeli številni narodi, goriških je bilo le nekaj barov, pogrešali smo gostince. Sicer pa je praznik res lep”.
DD
