Dalj časa bo trajala zdravstvena kriza, hujša bo potem ekonomsko-gospodarska

Piše: Matevž Čotar

Koronavirus, ki razsaja po svetu in je prizadel v zadnjem mesecu predvsem Italijo, je dobesedno spravil na kolena gospodarstvo. O skrb vzbujajoči situaciji smo se pogovorili s predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertom Frandoličem.

Kako je SDGZ reagiralo na izredno stanje in ukrepe proti širjenju koronavirusa?

Bodimo pošteni, ni povsem jasno, kaj se dogaja. Situacija se spreminja iz minute v minuto. Ukrepe oz. odloke spreminjajo ob deseti uri zvečer in zjutraj ne veš, kako se obnašati. Našim članom skušamo povedati, kako se morajo vesti, jim svetujemo, kako se organizirati in kako speljati “smartworking”, to se pravi delo na domu oz. na daleč, in ne nazadnje tudi, kako se vesti v skrajnem primeru, da pride do zaprtja zaradi okužbe na delu. Istočasno smo v stalnem stiku z deželno in slovensko vlado. Ko je kazalo, da bo Slovenija povsem zaprla meje, smo kot SDGZ poslali zapis prejšnjemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu, ministru za zdravje Alešu Šabederju, ministru za zunanje zadeve Miru Cerarju, ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Petru Jožefu Česniku, veleposlaniku Tomažu Kunstelju in generalnemu konzulu Vojku Volku. V njem smo zapisali, da se je Slovenija z ukrepi pravilno odločila, da bo upoštevala tako zdravstveni kot gospodarski vidik in se s tem opredelila za različna pristopa k potniškemu in tovornemu prometu med državama. V pismu pa smo opozorili, da je treba upoštevati tudi obmejno realnost, v kateri je gospodarstvo popolnoma prepleteno in soodvisno in kjer ne moremo mimo vprašanja dnevnih čezmejnih delavcev, ki v tem prostoru predstavljajo pomemben del delovne sile in prihodka družin na obeh straneh meje. To je slovenska vlada tudi upoštevala. 

Pogovarjamo pa se tudi z bankami in oblastmi glede morebitnih ukrepov, ki bodo pomagali našim podjetnikom v trenutku, ko se bo končala zdravstvena kriza in ji bo sledila gospodarska. Takrat bomo morali kot združenje biti dobro pripravljeni in odločno reagirati. Zdaj samo upamo, da se čim prej zajezi širitev okužbe, saj je bolje zamrzniti vse za nekaj tednov in potem ponovno začeti dejavnost, kot obotavljati se in tvegati, da se okužba še naprej širi. Dalj časa bo trajala zdravstvena kriza, hujša bo potem ekonomsko-gospodarska. 

Ste mislili, da lahko tak izreden pojav, kot je ta novi virus, spravi na kolena več držav?

Pošteno povedano, bi nikoli ne pričakoval takih posledic. Mislim, da je naš kapitalistični sistem zelo šibak, in to je pravi dokaz, da je treba ta sistem na kakšen način preurediti, da bo v prihodnje lahko prestal take nepredvidljivosti, kot je npr. ta virus. Če pogledamo italijansko borzo (-11 %), je skoraj v slabšem stanju kot po zlomu družbe Lehman Brothers. Še dobro, da ta virus ni tako nevaren kot kakšna druga huda bolezen v naši zgodovini, drugače bi bili še v hujši situaciji. Naš sistem sloni očitno na krhkih nogah in bodo zato morali politiki in tudi gospodarstveniki dobro premisliti današnjo situacijo in posledice ter uvesti nujno potrebne popravke. Današnji sistem očitno  ne zdrži take krize, zato ga bo treba v prihodnje spremeniti.

Podjetnike čakajo res hudi časi …

Ja, res hudi. Že zdaj so velike težave, v mesecu aprilu jih bo še toliko več. Naročil vnaprej ni, ker ljudje ne vedo, kdaj bo konec vsega tega. Podjetja bodo prav gotovo izgubila promet in trg. Že leto 2019 ni bilo rožnato, saj je “gospodarska vojna” med Kitajsko in ZDA vplivala tudi na marsikaterega tukajšnjega podjetnika. Na tak način začeto leto 2020 bo spravilo v ogromne težave veliko podjetij, ki bodo tvegala zaprtje, če ne bodo imela zadostne pomoči italijanske države in Evrope. To bo velika škoda za celotno evropsko skupnost.

Škode v bistvu se ne da kvantificirati …

Škode bo veliko, in kot sem že omenil, je to le stvar časa. Odvisno bo od tega, ali bo to izredno stanje trajalo še en mesec ali več. Če vzamem v poštev naša podjetja, ki so v glavnem manjša, nimajo kapitalske osnove, da bi vzdržala več časa. Prav negotovost namreč najbolj škoduje gospodarstvu. Kot rečeno, upamo, da bo zdravstvene krize kmalu konec in da bomo lahko zopet zagnali tudi gospodarsko kolesje. Mislim, da je odveč poudariti, da se moramo za zajezitev okužbe zavzeti vsi državljani in se vesti odgovorno, upoštevajoč pravila. Razumeti moramo, da smo v zelo resni in skrb vzbujajoči situaciji, kar očitno nekateri Italijani, ki nimajo dovolj državljanskega čuta, ne dojemajo. V naši družbi je treba zadeve izvajati postopoma in tudi postopoma prepričati javnost, da so taki ukrepi pravilni. To traja nekaj časa in posledično ustvarja tudi večje stroške.

S ponedeljkom so zaprte šole tudi v Sloveniji …

Tako je, Mednarodna zdravstvena organizacija (WHO) predvideva, da se bo v sosednjih državah (Nemčiji, Franciji, Sloveniji in verjetno tudi še drugod) v naslednjih tednih dogajalo to, kar se v Italiji. Upam in mislim, da bo zdaj Evropa (mišljena kot unija in kot posamezne države), glede na dobre poteze in žal tudi napake, ki jih je naredila Italija, z odločnimi in pametnimi ukrepi znala dokončno zajeziti okužbo. Če bo vsaka evropska država reševala krizo tako, kot jo je Italija v začetku, se bo krizno stanje podaljšalo do konca leta. Negotovost mora biti kratka! 

Vi imate tudi podjetje v Sloveniji, kako preživljajo uslužbenci to situacijo?

Za zdaj delamo in še vedno sprejemamo naročila, s strankami pa se ne menimo osebno, ampak po mailu ali z videoklici. Ko pridejo šoferji, ne smejo vstopiti v uradniške prostore in morajo spoštovati razdalje, tako da smo v bistvu osebne stike zmanjšali do skrajnosti, da ne bi prišlo do okužbe. Našim uslužbencem smo naročili, naj si redno umivajo roke in naj razkužijo  predmete, ki so v skupni rabi. Poleg tega smo se organizirali in obrazložili uslužbencem, kako naj bi potekalo “delo na daleč” v primeru, da bi prišlo do “shut down”, to se pravi zaprtja podjetniških prostorov zaradi okužbe. Več kot toliko podjetnik ne more narediti. 

Mislite, da je v tej negativni situaciji tudi kakšna pozitivna plat? Pri nas in v Italiji na splošno so namreč delovne metode precej zastarele …

Mislim, da ja. Ta kriza bo pripeljala do določenih sprememb v razmišljanju in izvajanju. Ljudje bomo bolj pazljivi in bolj pripravljeni, saj do zdaj ni nihče razmišljal, da bi se lahko kaj takega zgodilo. Mislim, da bo tudi zakonodaja postala bolj prožna, predvsem kar se tiče dela oz. da bo dovoljevala druge oblike dela, kot je “smartworking”, pri katerem pravila niso povsem jasna. Tehnologija je že tako razvita, da ne rabimo novih metod dela ali stikov, pomembna je sprememba v mentaliteti in načinu dela. Če lahko dam oseben primer, jaz se v bistvu premikam z avtom za vsak sestanek. Zdaj, bodisi na delu kot pri SDGZ, smo bili primorani uvesti videokonference, za katere do zdaj nismo čutili potrebe. Ko bo vsega tega konec, bo marsikdo nadaljeval to obliko dela, ker je praktična, manj škodljiva in ker ni treba, da se toliko ljudi premika za problematike, ki se lahko rešijo na daleč.

Kakšno pomoč pričakujete od deželnih in državnih institucij, ko se bo stanje normaliziralo?

Gotovo bo morala država pomagati glede likvidnosti. Podjetja bodo izgubila promet in tako tudi prilive. Za preživetje bodo zato potrebna finančna sredstva za ponoven zagon delovanja. Pričakujem in si želim, da bodo postopki za pridobitev teh prispevkov kolikor toliko poenostavljeni in da ne bodo še dodatno bremenili podjetnika. Vemo namreč, kako je z birokracijo. Seveda dokumentacija mora biti, toda upam, da bodo ti postopki kratki, hitri in učinkoviti. Na ta način bi si gospodarstvo lahko takoj opomoglo. Ne pozabimo, da je podjetje neposredno vezano na delovna mesta, to se pravi na preživetje družin. Večkrat slišimo, da podjetja mislijo samo na dobiček, predvsem v tem trenutku pa je treba pomisliti na ljudi, na delovna mesta in na ohranitev gospodarske tradicije. 

Matevž Čotar 

Pogovor / predsednik SDGZ Robert Frandolič

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme