“Daj, igraj se z mano!”
Dan, ko je dvorišče osnovne šole Josipa Abrama v Pevmi preplavila igra
“Tako malo časa imamo za skupno igro …” je stavek, ki so ga učitelji med šolskim letom večkrat slišali iz ust svojih učencev. Otroško hrepenenje po brezskrbnih trenutkih, preživetih z mamami in očeti, nas je predramilo. Rekli smo si: Zakaj pa ne? Podarimo jim čas za igro, zabavo in čisto razposajenost!
In tako se je začelo … V petek, 29. maja, se je šolsko dvorišče spremenilo v pravi živahen poligon nepozabnih doživetij.
Zrak je bil poln pričakovanja, ko so se starši in otroci združili v šest različnih ekip, ki so se izzvale v igrivih dvobojih. Marsikatero mamico in očeta so nekatere igre popeljale nazaj v otroštvo, ko so skakali na ristanc, napenjali moči pri vleki vrvi, lovili ravnotežje v skokih z vrečami, preizkušali lastno spretnost pri lovu na zastavice in dirkali karjolo v dvojicah z otroki.
Vrhunec dneva pa je bil zagotovo izziv vseh izzivov – igra med dvema ognjema! Bližnji odnosi so bili za trenutek pozabljeni: če so v prejšnjih igrah starši in otroci dihali kot ena ekipa proti skupnemu nasprotniku, so si tokrat stali nasproti in se borili drug proti drugemu z neverjetno zagrizenostjo. Navijanje je odmevalo daleč naokrog in bučni aplavz je nagradil mlade zmagovalce, ki so svojim staršem dokazali, kako se znajo boriti za zmago prav do zadnjega.
Tik pred koncem, ko so bili obrazi že prijetno rdeči od teka in smeha, pa nas je čakalo še eno čudovito presenečenje. Pripeljal je Bibliobus – naša priljubljena knjižnica na štirih kolesih! Knjižničarji iz Goriške knjižnice Franceta Bevka so poskrbeli za čudovit zaključek uradnega dela.
Podelili so namreč nagrade za nagradni natečaj izvirnih ugank, ki so jih učenci ustvarjali med letom. Iskrene čestitke našim velikim mojstrom besed: Mashi Figelj, Izaku Prinčiču in vsem učencem 2. razreda za njihov izjemen uspeh in bujno domišljijo!
Ker pa se po pošteni igri prileže nekaj dobrega, so starši poskrbeli za piko na i – zadišalo je po odlični pici, ob kateri smo prijetno poklepetali.
Domov smo odšli utrujeni, a s polnimi srci prijetnih doživetij in eno samo željo: Naj se takšni dnevi ponovijo čim prej in čim večkrat! Hvala vsem staršem in otrokom, ki so dokazali, da je najlepše darilo, ki ga lahko podarimo drug drugemu, preprosto – čas.
