Intervju

“Čim bolj povečati in gojiti podjetniško žilico z izobraževanjem!”

“Čim bolj povečati in gojiti podjetniško žilico z izobraževanjem!”

Piše Matevž Čotar: POGOVOR / Robert Frandolič

Meseca avgusta je prišlo do zamenjave na vodilnih mestih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in podjetja Servis, ki v sklopu združenja opravlja komercialne storitve za podjetja. Pogovorili smo se z novim predsednikom SDGZ Robertom Frandoličem o prvih vtisih z mesta, ki ga nekaj mesecev zaseda.
SDGZ seveda ni novost za vas, saj ste že leta aktivni v združenju. Kakšni so pa prvi vtisi zdaj, ko ste predsednik?
Da, kar nekaj let sem opravljal funkcijo podpredsednika. Moram povedati, da je vloga predsednika precej zahtevnejša, saj gre za to delo kar nekaj časa. Treba je namreč biti prisoten na številnih sestankih, posvetih ipd., poleg tega imam tudi svoje podjetje, zato mi ostaja res malo prostega časa.
Je prišlo do sprememb tudi v delovanju ali nadaljujete po isti začrtani poti?
Nadaljujemo po programu oz. strategiji razvoja združenja, ki smo jo začrtali že pred nekaj leti, saj rezultati niso vidni kratkoročno, ampak dolgoročno. Precej je treba narediti v reorganizaciji naše skupine, povezanih podjetij in v samem delovanju združenja. SDGZ mora postati bistveno vidnejše, kot je, kar tudi dosegamo v zadnjih letih. Izboljšati je treba našo komunikacijo s člani in vsemi zainteresiranimi skupinami, od podjetij do politike. Moramo povečati težo v Gorici, Benečiji in Trstu, kjer moramo biti Slovenci vidni in prisotni pri zagonu gospodarstva. Predvsem v Trstu je zdaj trenutek, ko moramo biti soudeleženi pri restrukturiranju pristanišč in prostocarinskih con. Pri tem pa imamo tudi težave. Naša podjetja so mikro in mala podjetja, zelo malo članov ima srednje-velika podjetja oz. po evropski kvalifikaciji velikih sploh nimamo. To je po eni strani pozitivno, ker se lahko ustvari zelo oseben stik s podjetniki, po drugi pa negativno, saj nam primanjkujejo energija oz. gospodarska moč in vpliv, da bi kaj spremenili.
Kako bi se morali obnašati kot skupnost v prihodnosti?
Mnenja sem, da bi morali investirati manj v strukture oz. zgradbe, saj tega imamo že dovolj ali celo preveč. Vlagati je treba v znanje, komunikacijo in v vse, kar zadeva izobraževanje, saj smo v naši skupnosti glede tega pomanjkljivi. V prejšnjih letih smo kot skupnost veliko investirali v kulturo in šport, tudi z dobrimi rezultati, a smo preveč zanemarjali gospodarstvo. Skupnost se dobro ohrani le v primeru, da ima dobro in zdravo gospodarstvo, v nasprotnem primeru preživi, toda ostane šibka.
Najhujše je vsekakor pomanjkanje investicije v izobraževanje, predvsem visokošolsko. Razen Slovika in Ad Formanduma, ki dobro delujeta, primanjkujejo institucije za visokošolsko izobraževanje. Tudi državna šola je pomanjkljiva. Investirali so v količino ponudbe in šolskih smeri, namesto da bi se osredotočili bolj na kakovost. To opažam kot podjetnik, ki deluje v dveh državah, in vidim razlike med mladimi iz Slovenije in Italije. V Sloveniji so bistveno bolj pripravljeni predvsem glede jezikov, nastopanja in komunikacije.
Pri združenju želimo postati močnejši, vplivnejši in se razvijati. Prizadevamo si za internacionalizacijo, to se pravi, da želimo, da se naša podjetja širijo tudi na drugih trgih, ne samo na slovenskem in italijanskem. Želimo si, da bi se podjetja trgovsko odprla tudi proti Avstriji, Nemčiji, Madžarski ter obudila spet tisti tradicionalni trg, ki je bil pred prvo svetovno vojno, in sicer mittelevropski.
S katerimi težavami se srečujete?
Imamo “problem” novih tehnologij in digitalizacije, s katerimi se morajo naša društva spoprijeti, saj morajo zamenjati način dela, ki so ga bili navajeni do zdaj. To pa je potrebno, saj majhna podjetja, ki jim bo uspela digitalizacija, bodo tudi uspešna v prihodnosti. Druga težava naše skupnosti je, da nimamo nekega velikega podjetja, okoli katerega bi zgradili celo infrastrukturo malih podjetij, ki bi dobro živela. To se pravi, nimamo dovolj gospodarsko-ekonomske moči.
Zakaj se slovenskemu podjetniku splača pristopiti k SDGZ?
Nekateri slovenski podjetniki so raje včlanjeni v državna združenja, verjetno zaradi navade. Menim pa, da se naša organizacija v zadnjih letih zelo dobro “giblje”. Skušamo ustvariti ugodne razmere, da naši člani pridobijo določene posle, in smo bistveno bolj gibljivi in fleksibilni kot druge organizacije. Če član sodeluje, kar je bistvenega pomena, potem tudi več dobi od takega manjšega lokalnega združenja kot pa od državne ustanove, ki mu gotovo ne namenja pozornosti v taki meri kot mi.
Vi ste podjetnik v Sloveniji, sicer ste tam že dolgo let. Zakaj se podjetja tako rada selijo v Slovenijo? Je to v zvezi z davki?
Jaz sem začel delati za italijanska podjetja v Sloveniji že leta 1994, nato sem bil vodja finančne službe velikega podjetja v Kranju, sledil sem raznim italijanskim investicijam in potem ustanovil v Sloveniji tudi lastno podjetje. V bistvu me je življenjska pot peljala v Slovenijo. Prav zato, ker sem sledil italijanskim podjetjem v Sloveniji, vam lahko povem, da tista, ki se selijo izključno zaradi davčnih olajšav, tudi hitro izumrejo. Res je, da je Slovenija z davčnega zornega kota ugodnejša in ima tudi cenejšo delovno silo, ima pa dosti strožje in pogostejše kontrole. Menim, da so podjetja, ki dolgo let ostajajo na slovenskih tleh, zadovoljna s slovenskim poslovnim modelom in z geografsko lego države.
SDGZ ima tudi stike s Slovenijo?
Da, združenje sodeluje s številnimi slovenskimi organizacijami, med drugim z Gospodarsko in Obrtno zbornico Republike Slovenije ter z vsemi območnimi zbornicami, zato lahko povem, da so stiki z matično državo zelo intenzivni. Istočasno se na nas obračajo sestrska združenja iz Italije (Confcommercio, Confartigianato, Trgovinska zbornica) pri stikih in sodelovanju s Slovenijo.
Kaj svetujete mlademu, ki ima podjetniški čut? Kateri sektorji so zanimivi?
V bistvu, kar sem že omenil, in to, kar smo si zastavili pri SDGZ: čim bolj povečati in gojiti podjetniško žilico z izobraževanjem. Zaradi tega združenje sodeluje pri raznih projektih, ki omogočajo mladim, da se čim bolje pripravijo za vstop v podjetniško kariero.
Glede sektorjev pa je težko odgovoriti, ker jih je res ogromno. Lahko povem, da zadnja leta vse teži k novim tehnologijam, predvsem komunikacijskim. Ne smejo pa podcenjevati tradicionalnih sektorjev, kot je na primer kmetijstvo, saj se predvsem pri nas dobro obnese. Treba pa je dobiti primeren poslovni model za katerikoli sektor in mu dodajati novosti tako, da si lahko vedno zanimiv in prilagodljiv na sodobne potrebe in zahteve. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

07.12.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!