Časopisne hiše potrebujejo preobrazbo, če hočejo preživeti
Mednarodni medijski strokovnjaki so bili na mednarodnem medijskem panelu Media&Change, ki je bil v petek, 17. maja 2013, v Gorici, enotnega mnenja, da se morajo časopisne hiše temeljito preobraziti in se prilagoditi novi, digitalni realnosti, sicer je njihov dolgoročni obstanek malo verjeten. Čim hitreje morajo uvesti nove, inovativnejše poslovne modele, ki jim bodo zagotavljali dodatne vire prihodkov, saj je zaradi padajočih naklad in vedno nižjih prihodkov od oglaševanja njihova osnovna dejavnost ogrožena.
Pri organizaciji posveta je sodeloval tudi Slovik, ki je v jutranjih urah priredil pogovor o stanju medijev pri nas, na katerem so na vprašanja dr. Matejke Grgič spregovorili Igor Devetak za Primorski dnevnik, Jurij Paljk za Novi glas, Jan Leopoli za Radio Trst A ter več mlajših časnikarjev, ki so zaposleni pri Primorskem dnevniku. Vsi so podčrtali izjemen pomen jezika in pa osvetlili napore v sedanjem času, da bi dosegli mlajše bralce. Na dan je prišla potreba po strkovnem izobraževanju in sicer zaradi specifike svetovnega spleta.
Cilj mednarodnega medijskega panela Media&Change, ki ga je organizirala družba Giacomelli Media, je bil spodbuditi razvoj ter izmenjavo znanj in izkušenj, ki so ključni za upravljanje sprememb v medijski panogi. Mednarodni govorci so svoje prispevke namenili težnjam v medijski panogi, kakovostnim in kognitivnim raziskavam bralcev, spremenjenim uredniškim in novinarskim nalogam ter novim virom prihodkov časopisnih hiš.
Dr. Dietmar Schantin, ustanovitelj avstrijskega Inštituta za medijske strategije, je prepričan, da je rešitev za časopisne hiše v digitalizaciji in integraciji, razširitvi blagovne znamke in diverzifikaciji. S tem se je strinjal tudi Slobodan Sibinčič, generalni sekretar Evropskega združenja poslovnih medijev (EBP) in predsednik uprave GV skupine, ki pravi, da bodo morali tiskani mediji poiskati alternativne vire financiranja, kot so filantropsko financiranje, množično financiranje (crowdfunding), kooperative in preferencialna posojila.
Janja Božič Marolt, predsednica uprave Mediane, Michael Glanznig z Univerze na Dunaju in dr. Urban Kordeš z Univerze v Ljubljani so govorili o novih metodah raziskovanja navad bralcev in uporabniške izkušnje. “Moč medijske blagovne znamke ne izvira le iz vsebine medija, temveč temelji na čustvih in občutkih, ki jih imajo bralci oziroma uporabniki do medija. Najmočnejše medijske znamke lahko obdržijo svoje občinstvo ne glede na platformo – tisk ali splet, ki jo uporabijo za posredovanje vsebin”, je povedala Božič Maroltova in dodala, da so glede na Medianine raziskave bralci zvesti izbrani časopisni znamki.
Alberto Bollis, namestnik odgovornega urednika tržaškega dnevnika Il Piccolo, je predstavil proces digitalnega “prebujenja” tega lokalnega časnika, ki je v prvi vrsti moral spremeniti način razmišljanja novinarjev in urednikov. Bili so namreč nenaklonjeni novim tehnologijam in so težko sprejeli dejstvo, da niso več zgolj časopisni novinarji, temveč se morajo posvečati svojim bralcem tudi na spletu in družbenih omrežjih. Praktičen primer prilagoditve spremenjeni medijski pokrajini je predstavil tudi Wolfgang Zekert, glavni operativni direktor avstrijske medijske hiše Österreich, ki se je namesto za zniževanje stroškov odločila za širitev blagovne znamke. Saverio Sbalchiero, ustanovitelj italijanske agencije za znamčenje Sbalchiero&Partners, pa je na primeru italijanske revije Nordesteuropa prikazal, kako ustvariti medijsko blagovno znamko v dobi digitalne revolucije.
Milena Kalacun, ustanoviteljica podjetja HubMedia in nekdanja odgovorna urednica spletnega portala Slovenskih novic, meni, da bodo mediji morali poskrbeti predvsem za ustvarjanje pozitivne izkušnje medijskih porabnikov, in sicer z bogatejšimi in kakovostnejšimi vsebinami, v zameno pa bodo dobili tudi naročnike. Tomaš Bella, direktor družbe Piano Media iz Slovaške, ki je tudi v Sloveniji medijem ponudila možnost unovčenja spletnih vsebin, pravi, da plačljivost novinarskih vsebin ni povezana le s tehnologijo, tehnologija pa ni le procesiranje plačil. Po izkušnjah Piana Medie je možno zaračunavati za spletne vsebine, ne da bi se hkrati zmanjšal obisk spletnega medija.
Medijski panel Media&Change se je končal z nagovorom goriškega župana dr. Ettoreja Romolija, ki je med drugim podčrtal ambicijo mesta Gorica prispevati k oblikovanju integrirane skupnosti v tem delu nove Evrope.
