Burnjak, veselje in harmonike
Ob pojmu Nediške doline seveda najprej pomislimo na zelenomodro barvo voda in pobočij, na harmonike, ki so duša teh požrtvovalnih ljudi, in seveda na kostanj, v beneškem narečju “burje”.
Morda predstavlja burnjak, praznik – ali senjam po domače – kostanja, eno izmed najlepših in največjih priložnosti druženja v Benečiji. Letošnje praznovanje bogate, dobre sezone se je začelo v Čarnemvarhu (Montefosca), kjer so v nedeljo neutrudni člani Planinske družine Benečije priredili že tradicionalni Burnjak. Letos je bilo sončno in toplo vreme naklonjeno predvsem številnim pohodnikom, ki so res množično prišli iz Nediških dolin, iz sosednjih Brd in Slovenije pa tudi iz Trsta in Gorice, da so skupaj prehodili triurno krožno pot “Sedmih planin”. Na pohodu je bilo seveda poskrbljeno tudi za bogat prigrizek z narezkom in domačim sirom iz čarnovarške mlekarne.
Praznik se je nato nadaljeval v središču vasi, kjer je po obilnem kosilu zadišalo še po kostanju in rebuli, člani Beneškega gledališča pa so prisotne razveselili z zanimivo, a tudi hudomušno predstavo, ki je nastala v okviru projekta Cividale, po slovensko Čedad. Praznik se je nato končal z zabavo ob igranju številnih mladih in manj mladih domačih harmonikarjev, veselja pa seveda ni bilo konec, dokler ni zmanjkalo domačih slaščic, kostanja in rebule, pa seveda tudi blagodejnih sončnih žarkov. Ob tej priložnosti so bili na ogled tudi vaška cerkev, vaška mlekarna, Blumarski muzej mask in starin ter stari električni mlin, “maln”. Pri tem moramo dodati, da je bil mlin komaj obnovljen s požrtvovalnim delom članov Planinske družine, fresko na zidu, ki ponazarja angela in hudiča ter govori o pravičnih merah, pa sta skupaj restavrirala Društvo beneških umetnikov in Inštitut za slovensko kulturo, ISK. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Suzi Pertot
Nadiške doline / Trdno zakoreninjena navada